1. ZNAČILNOSTI USPEŠNIH VODIJ INFORMACIJSKIH PODJETIJLea Stroj, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu so opisane karakteristike uspešnih vodij informacijskih podjetij. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnih osnov in praktičnega dela. Združena celota združuje tematiko vodenja v 21. stoletju in nam oriše pravega vodjo informacijskega podjetja.
Naš namen in cilj je bil najti primerne načine vodenja informacijskih podjetij, ki delujejo v praksi. Posledično želimo najti tudi karakteristike posameznih vodij informacijskih podjetij. Pridobili smo si informacije iz prve roke in uspešne voditelje tudi intervjujali.
Za metodo dela smo izbrali intervju. Osebni pristop k samim vodjam uspešnih informacijskih podjetij, nam je prinesel zanimive odgovore in načine vodenja.
V teoretičnem delu smo jasno opisali osnove vodenja, stile, najpogostejše karakteristike vodij, tako slabe kot dobre. V praktičnem delu, pa smo dejstva iz teorije samo še dodatno podprli ali pa prišli do svojih zaključkov.
Dodana vrednost naše diplomske naloge so intervjuji. Brez njih, bi bila samo že tolikokrat slišana teorija, z njimi, pa smo dosegli svoj cilj. Ugotovili smo, da je vsak način vodenja pravi, do te mere, kot to dopušča osebnost, prepričanja, filozofija posameznega voditelja.
Keywords: karakteristike informacijskih vodij, način vodenja informacijskih podjetij, informacijski način razmišljanja, struktura delovanja
Published in DKUM: 21.09.2015; Views: 933; Downloads: 267
 Full text (1,02 MB) |
2. SODOBNA DAVČNA UPRAVA V REPUBLIKI SLOVENIJI - PRIMERJAVA Z AVSTRIJOJelena Krstić, 2012, undergraduate thesis Abstract: Področje davkov je specifično, obenem zelo občutljivo in ob misli na davke se večini vzbudijo negativna čustva. Vseeno pa davki predstavljajo neizogiben del pravnega sistema vsake sodobne države, ki vodi svojo davčno politiko, v katero pa je vključen sleherni državljan z izpolnjevanjem svoje davčne obveznosti. Da vse poteka nemoteno, korektno, v smeri čim višje stopnje pobranih davkov ter v skladu z davčno zakonodajo, skrbi posebna služba, to je Davčna uprava Republike Slovenije, ki je ena izmed pomembnejših organov državne uprave. Davčna uprava RS predstavlja organ v sestavi Ministrstva za finance, ki opravlja naloge davčne službe in skrbi za pobiranje davkov ter drugih obveznih dajatev. Organizacijsko strukturo DURS-a tvorijo Generalni davčni urad, 15 davčnih uradov, ki so organizacijske enote davčne uprave za posamezna območja oziroma posamezna področja dela, in Posebni davčni urad za velike davkoplačevalce. Teritorialne organizacijske enote petnajstih območnih davčnih uradov pa predstavljajo izpostave in referati. Celotna diplomska naloga je osredotočena na to državno pomembno davčno službo, konkretneje na organizacijsko členitev davčne uprave, njene naloge in pristojnosti v skladu s temeljnimi načeli ter na njen način vodenja, ki mora iti v korak z razvojem sodobnega menedžmenta. Za primerjavo pa je prikazana Zvezna finančna (davčna) uprava v Avstriji, ki je na temelju raziskav ena izmed najuspešnejših in bolje organiziranih ter vodenih davčnih uprav v Evropski uniji, katero bi »morala« posnemati tudi Slovenija. S pričujočim delom želim podrobneje opisati davčno upravo RS v luči pomembnosti za državo kot za celotno družbo, pri tem pa predstaviti davčno službo tudi bralcu in ga »opomniti« na spoštovanje državljanske dolžnosti v smeri prispevanja družbeni blaginji.
Keywords: davčna uprava RS, organizacijska struktura, davčni urad, način vodenja, avstrijska finačna uprava.
Published in DKUM: 11.01.2013; Views: 3241; Downloads: 306
Full text (1,24 MB) |
3. |
4. BOSSING V TEORIJI IN PRAKSITina Šmid Zajc, 2010, undergraduate thesis Abstract: V času globalizacije, finančne in gospodarske krize je nasilja vseh vrst vse več. Nasilje se je, zaradi tempa življenja, ki ga živimo , razširil ne le iz ulic, temveč tudi iz družin, na delovna mesta. Pojavljati se je pričel v najbolj prefinjeni ter potuhnjeni obliki, ki jo sploh poznamo. Iz pojava nove oblike nasilja, ki ga imenujemo mobing, se je razkrila sodobna oblika nasilja, imenovanega bossing. Bossing je zelo škodljivo ter kaznivo dejanje, ki ga izvaja vodja ali šef nad svojim podrejenim. Napadeni je izpostavljen sistematičnem in dlje trajajočim napadom s strani nadrejenega. Te vrste dejanja se odražajo v vedno več konfliktnih situacijah, stresu pri zaposlenih, povečani fluktuaciji, nezadovoljstvu, zmanjšani storilnosti, čustveni izčrpanosti itd., kar se posledično odraža na uspešnosti organizacije.
Med pisanjem diplomske naloge sem ugotovila, da se bossing v praksi ne pojavlja tako pogosto, kot je to morda čutiti. Kadar pa se ga izvaja, so najpogostejši vzroki za pojav bossinga slaba organizacija dela in slab stil vodenja.
Zaradi slabe organizacije in nepravilnega stila vodenja se vsakodnevni konflikti ne rešujejo sproti. Izogibanje reševanju konfliktov ali reševanje konfliktov na nepravi način lahko pripelje do pojava bossinga. V raziskavi smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih s svojim vodjo rešujejo konflikte le občasno.
Pojav bossinga se v podjetju lahko opazi s spremenjenim stanjem v podjetju. Ugotovili smo, da anketirani najbolj pogosto opažajo kot spremenjeno stanje v podjetju to, da jih je vodja močno obremenil z delom.
Najpogostejša oblika napadalnega vedenja s strani vodje je seganje v besedo, kar na prvi pogled ni tako huda oblika bossinga, vendar smo z raziskavo ugotovili, da so za vse žrtve bossinga posledice enako hude. Posledice se na začetku kažejo kot splošna preutrujenost, razdražljivost, slabe odločitve pri delu ter napake pri delu.
Posledice bossinga se postopno lahko oblikujejo do najhujše oblike; to je huda depresija in poskus samomora.
Kot najboljši predlog za preprečitev bossinga je po moji oceni na podlagi raziskave drugačna organizacija dela in drugačen način vodenja.
Keywords: Mobing, bossing, nadrejeni, podrejeni, način vodenja.
Published in DKUM: 12.04.2010; Views: 4581; Downloads: 386
Full text (1,89 MB) |
