| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 169
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
VNAPREJ SKLENJENI SPORAZUM O CENAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, NA NIZOZEMSKEM IN V SLOVENIJI MED DAVČNIMI ZAVEZANCI IN DAVČNO UPRAVO
Klementina Mlinar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Eden največjih problemov današnjega časa so, za davkoplačevalce in davčne uprave, transferne cene. Velik obseg in nejasnost pravil na področju transfernih cen predstavlja za davčne zavezance velika tveganja. Z APA sporazumi lahko ta tveganja obvladujemo. APA sporazum je sporazum med davčnim zavezancem in davčno upravo, ki podrobno določa kriterije za določanje transfernih cen in uporabo neodvisnega tržnega načela v prihodnjih transakcijah s povezanimi osebami. Postopek sklenitve APA spo
Keywords: transferne cene, mednarodna podjetja, povezane transakcije, povezana podjetja, davčni zavezanec, davčna uprava, vnaprej sklenjeni sporazum o cenah, neodvisno tržno načelo, OECD, Združene države Amerike, Nizozemska, Slovenija, metode oblikovanja transfernih cen, dvojno obdavčevanje, davčna revizija, dokumentacija o transfernih cenah.
Published: 16.02.2009; Views: 3190; Downloads: 346
.pdf Full text (530,86 KB)

3.
OBMOČNO BOMBARDIRANJE, ARGUMENT SKRAJNE SILE IN NAČELO IMUNITETE CIVILISTOV
Vesna Zagoršćak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Območno bombardiranje, argument skrajne sile in načelo imunitete civilistov je bilo govora o vojaški taktiki območnega bombardiranja, o poskusu zagovora le-tega z Walzerjevim argumentom skrajne sile ter o načelu razlikovanja oz. imunitete civilistov, ki ga je območno bombardiranje vztrajno kršilo. Glavni namen je bil ugotoviti, ali je lahko območno bombardiranje in s tem kršenje načela razlikovanja v kakšnem primeru moralno upravičeno. Celotna tematika etike vojne je postavljena v okvir teorije pravične vojne, znotraj katere pa je za problem moralnega vrednotenja vojaške taktike zaveznikov še najbolj zanimiv sklop pravil jus in bello. Naloga se je osredotočila na primer ustrahovalnega bombardiranja nemških mest v drugi svetovni vojni s strani zaveznic, sploh Velike Britanije. Območno bombardiranje, kršenje načela razlikovanja in načela imunitete civilistov se je poskusilo upravičiti z Walzerjevim argumentom skrajne sile, ki pa ni dal želenega. Velika Britanija se je v prvih letih druge svetovne vojne sicer nahajala v situaciji skrajne sile, ni pa temu več bilo tako po Direktivi. Št. 22. V nadaljevanju so prikazane nejasnosti kategorije skrajne sile, tako glede različnih pristojnosti posameznika in skupnosti do uporabe tega tipa zagovora, kot problem prodržavne pristranskosti in podlage, znotraj katere naj se razumeva skrajno silo. Podrobneje je bilo prikazano načelo razlikovanja in možni načini izjeme od načela (izjeme protizatiranja, ''pretehtanega izjemarstva'' in umazanih rok ter argumenti minimalne odgovornosti, prestavljene odgovornosti in ''argument skupnosti''), ki v večini ne vzdržijo kritike. Diplomska naloga je temeljila na deskriptivni in analitični metodi ter na analizi ključnih pojmov.
Keywords: območno bombardiranje, teorija pravične vojne, argument skrajne sile, načelo razlikovanja, izjeme od načela razlikovanja
Published: 25.11.2009; Views: 1990; Downloads: 93
.pdf Full text (567,39 KB)

4.
IZGON TUJCA IZ DRŽAVE V KAZENSKEM IN PREKRŠKOVNEM PRAVU
Zoran Wolf, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S sprejetjem KZ-1 je v kazenskem pravu odpravljena ureditev izgona tujca iz države v obliki sankcije. Po novem se ta v kazenskem pravu lahko izrazi v okviru pravnih posledic obsodbe. V prekrškovnem pravu je izgon tujca iz države predviden kot fakultativna stranska sankcija. Za izrek sankcije izgona tujca iz države je pristojno le sodišče, ki ima možnost in dolžnost presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za izgon tujca - storilca, kot tudi okoliščin primera relevantnih za sprejem odločitve o izgonu. V kazenskem pravu je, po sedaj veljavni ureditvi, to naloga zakonodajalca. Presoditi mora obsodbe za katera kazniva dejanja in katere kazni so takšne, da ne glede na okoliščine na strani tujca - storilca upravičujejo nastanek pravnih posledic obsodbe, ki pomenijo izgon iz države. V prekrškovnem pravu je izrekanje sankcije izgona tujca iz države omejeno na težje prekrške. Glede na to, da se je prekrškovno pravo v razmerju do državljanov RS odpovedalo sankcioniranju s poseganjem v svobodo gibanja, je potrebno, da sodišča k izrekanju te sankcije pristopajo restriktivno. Sodišče bo šele na podlagi okoliščin primera lahko presodilo morebitno smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. V kazenskem pravu se s predvideno ureditvijo uvaja obligatorni izgon. Pravne posledice obsodbe namreč nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. Brez ureditve, ki bi predstavljala odmik od te njihove temeljne značilnosti, okoliščin primera ne bo mogoče upoštevati, razen v nekaterih izjemnih primerih, ko bi obligatorni izgon bilo mogoče šteti za ustrezen, bi bilo potrebno omogočiti možnost upoštevanja okoliščin primera, na katerih bi šele nato lahko ustrezno utemeljili smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. Zavedati se je potrebno, da je izgon ukrep prostostne narave, ki lahko ima za tujca hude posledice, še zlasti, če se je močno vključil v okolje v RS. Zato naj pride v poštev predvsem takrat, kadar ga okoliščine primera še posebej upravičujejo in terjajo ter je le- ta tudi sorazmeren. Pri obravnavi instituta izgona tujca iz države se je potrebno zavedati, da je Slovenija država članica EU, v okviru le-te asociacije pa je ena od temeljnih svoboščin prosto gibanje oseb. Izgon tujcev, ki jim je s pravom EU zagotovljena pravica do svobode gibanja, je zato dopusten le v okviru izjem, ki jih to pravo tudi dopušča. Tako je izgon dopusten le, če to zahtevajo razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, in če posameznikovo vedenje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki lahko prizadene osnovne interese družbe. Pri obravnavi teh pravnih pojmov je potreben restriktivni pristop. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavlja ukrep izgona odmik od ene temeljnih svoboščin EU, to je prostega gibanja oseb. Obstoječa ureditev izgona v prekrškovnem pravu omogoča sodišču, da lahko dodatno upošteva omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne da bi pri tem kršilo nacionalno pravo. Od predvidene ureditve v kazenskem pravu, pa bo potrebno izvzeti državljane drugih držav članic EU in njihove družinske člane, saj je le-ta namreč v nasprotju z izrecnimi zahtevami, da morajo utemeljitve izhajati iz podrobnosti posameznega primera, in da predhodne kazenske obsodbe same po sebi ne morejo biti razlog za izgon. Posebna pozornost pri odločanju o izgonu je potrebna, kadar je tujec mladoletna oseba, begunec, prosilec za azil, oseba brez državljanstva ali kadar ima v RS svojo družino. Splošna omejitev trajanja pravnih posledic, torej tudi tistih, ki pomenijo izgon tujca iz države, je pet let, od kar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, če zakon, ki jih bo predpisoval, ne bo določal krajšega ali daljšega trajanja. Ta rok teče ne glede na to, kdaj in če sploh, je bil izgon tujca iz države realiziran. Očitna pomanjkljivost te ureditve je neodmerjenost izgona glede na okoliščine primera. V prekrškovnem pravu lahko sodišče izreče izgon v trajanju od šestih mesecev do petih let in pri tej odmeri upošteva okoliščine
Keywords: kazensko pravo, prekrškvno pravo, izgon, tujec, načelo nevračanja, sorazmernost, pravne posledice obsodbe, javni red, javna varnost
Published: 26.05.2010; Views: 5652; Downloads: 392
.pdf Full text (308,42 KB)

5.
NAČELO SORAZMERNOSTI PRAVIC PRI POGODBI O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Magdalena Mirkac, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je iz različnih vidikov predstavljen krajši delovni čas. Najprej sem predstavila pravne podlage, ki se nanašajo na delo s krajšim delovnim časom in sicer najpomembnejše vire, sprejete s strani MOD in ES, na podlagi katerih krajši delovni čas ureja tudi naša zakonodaja. Nadalje pa me je zanimal predvsem Zakon o delovnih razmerjih in 64., 65., in 66. člen tega zakona. Na začetku so opredeljeni še osnovni pojmi, značilnosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in posebnosti pri sklepanju takšnih pogodb. V osrednjem delu pa se osredotočim predvsem na načelo sorazmernosti pravic (pro rata temporis). V zvezi z načelom sorazmernosti nadalje predstavljam pravice delavca, ki mu gredo iz delovnega razmerja in prikažem katere so deljive in katere nedeljive. Zaradi celostnega pregleda krajšega delovnega časa pa obravnavam še krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu in izpostavim, da načelo sorazmernosti v teh primerih ne velja. Na koncu so na kratko razložene še možnosti in posebnosti, če se delavec zaposluje pri več delodajalcih ali če sklene pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom itd. Diplomsko delo pa zaključim z orisom aktualnih dogajanj povezanih s krajšim delovnim časom in primerjalnopravnim pregledom.
Keywords: Delo s krajšim delovnim časom, konvencija MOD št. 175, direktive ES, načelo sorazmernosti, deljive in nedeljive pravice, part-time zaposlitve pri več delodajalcih, dopolnilno delo, krajši delovni čas v posebnih primerih, krajši delovni čas v Evropski Uniji.
Published: 10.03.2010; Views: 3536; Downloads: 525
.pdf Full text (655,16 KB)

6.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Keywords: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Published: 04.08.2010; Views: 2163; Downloads: 285
.pdf Full text (791,63 KB)

7.
VZAJEMNO PRIZNAVANJE PROIZVODNIH PRAVIL PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Katja Leber Vračko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pravilo vzajemnega priznavanja določa, da se mora blagu, proizvedenemu in danemu na trg v eni državi članici praviloma brez omejitev dopustiti dostop na trg drugih držav članic. Načelo pomembno vpliva na prost pretok blaga med državami članicami Evropske unije, saj kar ena četrtina proizvodov v meddržavni trgovini EU še ni harmonizirana in je zato podvržena nacionalnim proizvodnim pravilom. Za gospodarske subjekte to večkrat pomeni dodatno prilagajanje in stroške, saj morajo pri meddržavni prodaji blaga zadostiti pravilom izvorne in namembne države članice. Ker to pomeni dvojno breme, je tuje blago v slabšem položaju kot domače. Načelo vzajemnega priznavanja zato zahteva priznavanje proizvodnih pravil drugih držav članic in s tem zagotavlja negativno integracijo v popolnoma novem pomenu. Pravilo vzajemnega priznavanja pa ni absolutno, države članice imajo namreč možnost, da za dostop na njihov trg zahtevajo izpolnitev strožjih proizvodnih pravil. Gre za izjeme od vzajemnega priznavanja, ki državam članicam omogočajo, da preverijo, ali določen proizvod iz druge države članice zagotavlja enakovredno raven varstva kot jo zagotavljajo lastna nacionalna pravila. Kadar želi namembna država članica uveljaviti višje zahteve, mora pri tem upoštevati dva pogoja. Prvi je ta, da se mora takšen ukrep opravičiti z višjim razlogom v javnem interesu (kot so varstvo potrošnikov, okolja, javnega zdravja, itd.) in drugi, da je tak ukrep sorazmeren. Pri uporabi načela vzajemnega priznavanja so se v praksi pojavljale težave zaradi nepoznavanja pravic in obveznosti tako na strani gospodarskih subjektov kot tudi na strani nacionalnih organov. Pomemben korak za izboljšanje teh težav je pomenilo sprejetje Uredbe 764/2008. Le-ta je natančno definirala potek postopka, ki mu morajo nacionalni organi slediti pri uveljavljanju izjem od vzajemnega priznavanja in zahtevala vzpostavitev kontaktnih točk z namenom posredovanja informacij gospodarskim subjektom o pravicah, ki jim pripadajo iz naslova vzajemnega priznavanja.
Keywords: količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom, materialno diskriminatorni ukrepi, načelo vzajemnega priznavanja, izjeme, proizvodna pravila
Published: 13.04.2010; Views: 1810; Downloads: 192
.pdf Full text (632,89 KB)

8.
PROST PRETOK GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL IN NAČELO PREVIDNOSTI
Polona Lamut, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Prost pretok gensko spremenjenih živil je v EU urejen z uredbami in direktivami. Države članice imajo zelo omejene možnosti, da bi na tem področju sprejemale drugačne nacionalne predpise. Zakonodajalec EU in Sodišče EU se trudita najti občutljivo ravnotežje med zahtevami po prostem pretoku blaga in varovanjem zdravja oz. varstvom potrošnikov. Pri sprejemanju predpisov EU je potrebno zasledovati dva cilja, in sicer prost pretok gensko spremenjenih živil in upoštevanje načela previdosti. Sodna praksa kaže, da Sodišče EU izjeme na področju prostega pretoka blaga razlaga zelo ozko in da države članice nimajo veliko možnosti, da bi te izjeme uveljavile v praksi.
Keywords: Ključne besede: gensko spremenjena živila, prost pretok blaga, načelo previdnosti, sodna praksa Sodišča EU, Direktiva 2001/18/ES, Uredba 1829/2003, Uredba 1830/2003.
Published: 19.04.2010; Views: 1908; Downloads: 188
.pdf Full text (526,56 KB)

9.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI UČENCIH V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Ferk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uporaba različnih socialnih zvrsti jezika pri učencih v tretjem triletju osnovne šole se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Opredelila sem naloge in cilje pouka slovenskega jezika, didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Pregledala sem zastopanost nalog v učbeniških kompletih za prvo, drugo in tretje triletje osnovne šole glede na zastavljene cilje v učnem načrtu. V nadaljevanju sem opredelila termina knjižni in neknjižni jezik, njuni delitvi na zborni in knjižni pogovorni jezik, na pokrajinski pogovorni jezik in narečja ter interesne govorice. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno oziroma sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole glede na različne okoliščine (pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z drugimi delavci šole, kot so tajnice, hišnik, kuharice). Glede na to, da je narečje pristni materni jezik, s katerim se otrok seznani najprej, me je zanimal tudi učenčev odnos do narečja.
Keywords: Ključne besede: načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, zborni jezik, splošni- ali knjižnopogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja, interesne govorice, govorni položaj.
Published: 14.07.2010; Views: 2960; Downloads: 368
.pdf Full text (663,72 KB)

10.
SLUŽNOST V JAVNO KORIST
Živa Makovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava institut ureditve služnosti v javno korist z upoštevanjem normativne ureditve področja v Republiki Sloveniji. Služnosti v javno korist so služnosti, ki se ustanovijo v javnem interesu, in sicer v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov (gospodarske) javne infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje. So neprave stvarne služnosti, ki nastanejo na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. Njihovo trajanje je omejeno, razen če zakon izjeme izrecno predvideva. Prenehajo z odločbo upravnega organa, s pretekom časa, za katerega so ustanovljene oz. s pretekom 30 let, če so ustanovljene v korist pravne osebe. Služnosti v javno korist so prenosljive, vendar le s povsem enako vsebino. Za konec je v diplomski nalogi predstavljena še ureditev služnosti v javno korist v nekaterih zakonih.
Keywords: lastninska pravica, načelo sorazmernosti, služnost, stvarna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist
Published: 20.07.2010; Views: 4104; Downloads: 533
.pdf Full text (662,44 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica