1. Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do izjavljanja z analizo sodne prakseKlara Živko, 2018, undergraduate thesis Abstract: Civilni pravdni postopek temelji na različnih načelih. Načelo kontradiktornosti ali načelo obojestranskega zaslišanja strank je eno od najpomembnejših temeljnih načel civilnega pravdnega postopka. Načelo kontradiktornosti pride še posebej do izraza na glavni obravnavi, zato mora potekati tako, da je strankama zagotovljena možnost, da se izjavita. To pomeni, da ima stranka pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze ter da se izjavi o trditvah in navedbah nasprotne stranke. Pravica do izjavljanja strank se lahko uresniči le, če je stranki prej zagotovljeno, da bo izvedela za procesna dejanja, glede katerih ima pravico se izjaviti. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, ki jo zagotavlja procesni institut vročanja. V diplomski nalogi bom obravnavala najpomembnejše procesne institute, v katerih se uresničuje načelo kontradiktornosti, in sicer: pravica do informacije, jamstva v dokaznem postopku, pravica do izjavljanja in pravna vprašanja, učinek sodbe na osebo, ki v postopku ni bila stranka, obveznost do opredelitve sodišča do navedb strank, institut vrnitve v prejšnje stanje, pravica do izjavljanja glede vmesnih procesnih sklepov, pravica do izjave v postopku za izdajo začasne odredbe, prekluzije glede navajanja dejstev in novih dokazov. Pomembno je tudi, da se v pravdnem postopku zagotovi enakopravnost pravdnih strank. Obravnavala bom tudi izjeme od načela kontradiktornosti, ki sta v pravem pomenu besede le dve. Omejitev načela kontradiktornosti pa se nanaša na posebni postopek izdaje plačilnega naloga. Predstavim tudi kršitve načela kontradiktornosti, ki je absolutna bistvena kršitev postopka, osredotočila se bom na pritožbeni postopek in postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
Keywords: Civilni pravdni postopek, načelo kontradiktornosti, procesni instituti, plačilni nalog.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 5084; Downloads: 406
 Full text (625,78 KB) |
2. Institut vrnitve v prejšnje stanje v pravdnem postopku s primeri iz sodne prakseKsenija Kumelj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vrnitev v prejšnje stanje je institut civilnega pravdnega postopka, ki temelji na načelu kontradiktornosti oziroma načelu zaslišanja obeh strank. Zakon daje strankam in drugim udeležencem v postopku možnost uveljavljanja svojih interesov. Če stranka zamudi narok ali rok za določeno procesno dejanje, zaradi česar izgubi pravico opraviti to dejanje (prekluzija), ji sodišče na njen predlog dovoli, da opravi to procesno dejanje tudi kasneje. Institut vrnitve v prejšnje stanje torej omogoča odpravo posledic zamude in vrnitev pravde v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. S tem se v pravdnem postopku zagotovi sodno varstvo tistemu, ki je pravi nosilec pravice materialnega prava, hkrati pa se poskrbi, da sodna odločba ni le posledica strankine nezakrivljene zamude. Gre torej za vzpostavitev ravnovesja med zagotavljanjem sodnega varstva ter med pospešitvijo postopka. V diplomski nalogi predstavim teoretična izhodišča omenjenega instituta, načela pravdnega postopka, ki so preko instituta vrnitve v prejšnje stanje v pravdnem postopku okrepljena. preučim relevantno sodno prakso in predstavim glavne značilnosti ureditve instituta v hrvaški zakonodaji. Zaključim, da med slovensko in hrvaško zakonodajo na tem področju ni večje diskrepance, kar je glede na skupno zakonodajo iz časa Jugoslavije pričakovati. Slednja namreč glede ureditve vrnitve v prejšnje stanje ni bila deležna večjih sprememb. Predstavim pa tudi, kako se v slovenski zakonodajni ureditvi krepi pomen načela kontradiktornosti.
Keywords: vrnitev v prejšnje stanje, načelo kontradiktornosti, civilni pravdni postopek, zamuda procesnega dejanja, prekluzija
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2516; Downloads: 318
Full text (842,98 KB) |
3. Razmerje med javnim redom in kontradiktornostjo pri izvršitvah tujih sodnih odločb v Bruseljski uredbi IaKatja Drobnak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razloge zoper priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v okviru Bruseljske uredbe Ia. Podrobneje sta kot razlog nepriznanja opisana pridržek javnega reda in kršitve načela kontradiktornosti. Delo skozi primere sodne prakse prikazuje odločitve Sodišča EU glede vprašanj, ki so jih nanj naslovila sodišča držav članic v zvezi z zavrnitvenimi razlogi zoper priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe. Predstavljeno je vročanje tujih sodnih odločb in posledice nevročitve, ki predstavljajo razlog za zavrnitev tuje sodne odločbe bodisi z vidika poseganja v javni red države, v kateri se zahteva priznanje tuje sodne odločbe, ali pa zaradi kršitve temeljnih pravic posameznika. Vsakdo ima pravico do sodelovanja v postopku, ki teče zoper njega, prav tako pa mu mora biti dana možnost priprave obrambe, da se lahko uspešno brani pred sodiščem. Poudarjena je omejena razlaga javnega reda in njegovana restriktivna vloga, kot se je izoblikovala tudi v praksi Sodišča EU. Iz diplomskega dela je razvidno, da je klavzula javnega reda zelo omejena in se lahko uporabi samo v izjemnih primerih. Na drugi strani pa je pomembno tudi razmejevanje med javnim redom in načelom kontradiktornosti. Delo tako izpostavlja in analizira prakso Sodiščae EU, ki je v zvezi s temje v podobnih primerih podalo različno razlago na vprašanje glede uporabea ali se lahko uporabijo določbe javnega reda inalikateri drug razlog iz 45. člena BU Ia za zavrnitev tuje sodne odločbe določbe o kontradiktornosti, zaradi česar je lahko obseg razlage obeh razlogov za zavrnitev priznanja oziroma njuno medsebojno razlikovanje v določeni meri nejasno.
Keywords: Tuja sodna odločba, javni red, načelo kontradiktornosti, vročanje, zamudna sodna odločba, pridržek javnega reda, priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, Bruseljska uredba Ia.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1838; Downloads: 185
Full text (395,62 KB) |
4. OSEBNA VROČITEV V PRAVDNEM POSTOPKU V PRIMERJAVI S TUJIMI ZGLEDI, PREDVSEM S HRVAŠKIMIJure Pirc, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana osebna vročitev v pravdnem postopku v primerjavi z nekaterimi drugimi primerjalno pravnimi zgledi. Pri ureditvi osebne vročitve vedno obstaja navzkrižje interesov med načelom kontradiktornosti na eni ter željo po čim krajšem in cenejšem postopku na drugi strani. Poleg osnov osebne vročitev, delo bralca seznani tudi z nekaterimi teoretičnimi razhajanji, kot je na primer vprašanje osebne vročitve pravnim osebam ter drugim osebam vpisa v register. Nadalje, je v nalogi predstavljen postopek, ko pisanje ob prvem poskusu osebne vročitve ni izročeno naslovniku, ter ugotovitve o dobrih in slabih straneh takšne ureditve. Spremembe pravdnega postopka v preteklosti in kompleksnost osebne vročitve zahtevata še posebej skrbno analizo tega instituta.
Keywords: pravdni postopek, osebna vročitev, načelo kontradiktornosti, osebna vročitev pravnim osebam, nadomestna vročitev, fikcija vročitve, slovensko pravo, hrvaško pravo.
Published in DKUM: 21.04.2016; Views: 1750; Downloads: 204
Full text (870,60 KB) |
5. FIKCIJA VROČITVE PO PRAVILIH ZPP IN EVROPSKI UREDBI 1393/2007Nik Fanedl, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana fikcija vročitve v pravdnem postopku po pravilih slovenskega prava in prava EU. Gre za institut, ki bistveno pripomore k učinkovitosti pravdnega postopka, vendar zaradi posega v procesne pravice predstavlja relativno problematično tematiko.
V nalogi je predstavljena načelna podlaga za ureditev vročanja, nadalje pa so obravnavana slovenska pravila in pravila EU o vročanju nasploh. Nato se delo ukvarja s fikcijo vročitve, kot je urejena v Zakonu o pravdnem postopku in Uredbi 1393/2007 o vročanju ter osvetli najbolj bistveno problematiko uporabe te fikcije.
Bralec tega dela lahko spozna pomembnost vročanja v pravdnem postopku in se seznani s slovenskimi pravili ter pravili EU, po katerih poteka vročanje, se seznani z ureditvijo fikcije vročitve in spozna dva najbolj problematična primera uporabe obravnavanega instituta, skozi navajanje literature in pravnih virov pa je vseskozi spodbujan, da se sam loti poglobljenega študija katerega izmed posameznih aspektov fikcije vročitve in vročanja nasploh.
Keywords: pravdni postopek, načelo kontradiktornosti, načelo ekonomičnosti, vročanje, Zakon o pravdnem postopku, Uredba 1393/2007, slovensko pravo, pravo EU, fikcija vročitve
Published in DKUM: 13.01.2014; Views: 3150; Downloads: 462
Full text (603,26 KB) |
6. SEDANJOST IN PRIHODNOST IZVRŠITVE SODNIH ODLOČB V EU S POUDARKOM NA BRUSELJSKI UREDBI IBrina Zadravec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava postopek razglasitve izvršljivosti sodnih odločb, izdanih v državi izvora, katerih izvršljivost se zahteva v drugi državi, pri čemer se osredotoča na ureditev v Bruseljski uredbi 1. Opisan in razložen je postopek izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, in ugovori zoper njeno razglasitev izvršljivosti, zajema pa tudi njegovo primerjavo z nekaterimi drugimi pravnimi akti na tem področju, ki obstajajo v zakonodaji EU, kot sta Uredba o evropskem izvršilnem naslovu in Uredba o evropskem plačilnem nalogu. Naloga prav tako prikazuje razvoj in pričakovan napredek Bruseljske uredbe 1 s predlogom BU 1, katerega namen je odprava eksekvature tudi v tem pravnem aktu EU. Določbe pravnih aktov EU avtorica dopolnjuje s prakso Sodišča EU, ki je temeljnega pomena za njihovo razlago.
Keywords: Čezmejna izvršba, razglasitev izvršljivosti, država izvora, država izvršbe, Evropska Unija, ugovor zoper tujo sodno odločbo, načelo kontradiktornosti, odprava eksekvature, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2488; Downloads: 918
Full text (438,75 KB) |
