1. Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzejaPolona Gojkovič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju.
V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Keywords: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Published in DKUM: 05.02.2021; Views: 1207; Downloads: 179
 Full text (1,62 MB) |
2. Poklicna izgorelost muzejskih pedagogovLucija Stakne, 2020, master's thesis Abstract: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Keywords: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1271; Downloads: 154
Full text (2,36 MB) |
3. Vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri pouka družboslovnih vsebinKlemen Hameršak, 2019, master's thesis Abstract: Na kakšen način učencem predstaviti življenje in delo nekoč, stare predmete in običaje? Kako vse to aktualizirati in prikazati medpredmetno? Na ti vprašanji lahko odgovorimo kar z besedo delavnica. Skozi delavnice lahko učencem najbolje predstavimo bogato kulturno dediščino lokalnega okolja in jim ponudimo konkretne izkušnje. Na ta način jim s pomočjo izkustvenega učenja pomagamo, da pridobljeno znanje na podlagi izkušenj tudi ponotranjijo. V povezavi z našim lokalnim muzejem, »Grilovo zbirko kulturne dediščine«, ki je shranjena v gradu v Račah, smo oblikovali delavnice za učence 4. razreda osnovne šole in jim tako prikazali del kulturne dediščine iz našega okolja. Z magistrskim delom smo raziskovali in predstavili vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri družboslovnih vsebinah pouka. Načrtovali smo dve delavnici za učence, ki smo ju izvedli na dveh različnih lokacijah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili različne pristope poučevanja, ki jih uporabljamo pri učenju in poučevanju izven učilnice, muzejsko pedagogiko in sam pojem kulturne dediščine. Nato smo omenili običaje, povezane z našimi delavnicami, in predstavili »Grilovo zbirko kulturne dediščine«. V praktičnem delu smo v obliki učnih priprav z vključenimi prilogami opisali delavnice in njihov potek. Vsako delavnico smo razdelili na 3 dele: uvodni del, pri katerem smo preverili predznanje in učence pripravili na delavnico, glavni del, ki je trajal cel dan in je bil izveden izven učilnice ter evalvacijsko uro v učilnici, pri kateri smo preverili, kaj so se učenci naučili; učence smo vodili še pri izdelavi plakatov in miselnih vzorcev.
Keywords: kulturna dediščina, muzej, muzejska pedagogika, Grilova zbirka kulturne dediščine, delavnice.
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 1900; Downloads: 296
Full text (5,79 MB) |
4. Idejna zasnova otroškega muzeja v MariboruSanja Stojnšek, 2019, master's thesis Abstract: Cilj magistrskega dela je predstaviti otroški muzej in razviti njegovo idejno zasnovo. Muzej, ki bi bil v prvi vrsti namenjen otrokom, bi bil v Mariboru. S tem bi mesto dobilo dodatno vrednost, hkrati pa bi se povečala turizem in število obiskovalcev, ne le otrok, ampak tudi družin.
V uvodnem delu so predstavljena muzeološka izhodišča in muzej, v nadaljevanju pa smo se posvetili otroškemu muzeju in njegovemu razvoju v Sloveniji in Evropi. V Sloveniji je edini otroški muzej v Celju, Hermanov brlog. Zaradi nove družbene vloge muzejev so se v našem prostoru mnogi splošni muzeji začeli ozirati tudi na otroke. V ta namen so razvili programe, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Otroški muzej se od ostalih muzejev razlikuje po tem, da je njegovo bistvo učenje skozi igro, posledično so aktivnosti zasnovane na način, da pri otrocih vzbujajo radovednost. Otroški muzeji ne nudijo le učenja, temveč predstavljajo pomemben prostor, kjer lahko družine kvalitetno preživljajo prosti čas.
V drugem delu smo razvili zasnovo otroškega muzeja. Oblikovan je idejni koncept razstav, programov in zbirk, skozi katere bi potekalo aktivno učenje in spoznavanje, ki bi ga izvajali muzejski pedagogi ali kustosi. Njihova primarna naloga bi bila, da bi pri mladih obiskovalcih na zanimiv, igriv in privlačen način spodbujali zavest o kulturni, naravni in umetniški dediščini. V idejno zasnovo sta vpeljana oba muzeološka koncepta, tako tradicionalni kot tudi sodobni. To se nam je zdelo smiselno, saj daje prav preplet konceptov otrokom možnost, da poleg spoznavanja novih dejstev sodelujejo v raznih aktivnostih. Da bi otroški muzej deloval uspešno, je treba upoštevati tudi učna sredstva, metode in oblike dela, ki se spreminjajo glede na starost obiskovalcev.
Keywords: otroški muzej, muzejska pedagogika, zbirke, razstave, programi.
Published in DKUM: 23.10.2019; Views: 1551; Downloads: 133
Full text (3,97 MB) |
5. Vloga muzeja v izobraževalnem procesu: načrtovanje učnih aktivnosti v muzeju VelenjeMojca Petkovšek, 2018, master's thesis Abstract: Kako pri učencih spodbuditi samostojno in kritično mišljenje, vedoželjnost, opazovanje predmetov in pojavov? Kako učencem predstaviti preteklost, ki je za njih nepredstavljiva? Vse to lahko razvijamo tako, da jih seznanjamo s konkretnimi predmeti in jim omogočimo izkušnjo z njimi, saj le-te pripomorejo, da se jim pridobljeno znanje vtisne v spomin. Te izkušnje lahko učenci najlažje pridobijo v muzejih, v katerih se s konkretnimi predmeti tudi srečujejo. Veliko učencev se prvič odpravi v muzej ravno s šolo. Z magistrskim delom smo raziskovali vlogo muzeja v izobraževanju in načrtovali učne aktivnosti v Muzeju Velenje za učence 1., 3., in 5. razreda osnovne šole. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme za samo razumevanje dela, kot so opredelitev muzeja, vrste muzeja ter kdo je muzejski delavec in kustos. V nadaljevanju smo predstavili izobraževalno vlogo muzeja, tuje in domače primere dobre prakse vključevanja muzejskega dela v izobraževanje. V zadnjem teoretičnem poglavju smo predstavili še Muzej Velenje na splošno in njegove razstave ter zbirke. V empiričnem delu smo zapisali priporočene učne aktivnosti iz potrjenih priročnikov za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole pri predmetu Spoznavanje okolja in pri predmetu Družba, ki so nam bile v pomoč pri načrtovanju učnih aktivnosti v Muzeju Velenje, le-te pa smo zapisali v praktičnem delu v obliki učne priprave s pripravljenimi prilogami. Učne aktivnosti smo zgolj načrtovali.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Muzej, izobraževalna vloga muzeja, muzejska pedagogika, kustos pedagog, Muzej Velenje, učne aktivnosti
Published in DKUM: 08.01.2019; Views: 1462; Downloads: 295
Full text (3,66 MB) |
6. Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanjeJasmina Rodošek, 2018, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel.
Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 1790; Downloads: 208
Full text (737,72 KB) |
7. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU LIKOVNE UMETNOSTIBarbara Seme, 2016, master's thesis Abstract: V splošnem teoretičnem delu je neformalno izobraževanje opredeljeno skozi krajši zgodovinski pregled, navedene so definicije in tipi ter v korelaciji s formalnim izpostavljene prednosti in slabosti ter specifike, vezane na pedagoško prakso in psihosocialni pomen neformalnega izobraževanja v razvoju identitete. V nadaljevanju so opredeljene posamezne najpogostejše oblike pedagoškega neformalnega izobraževanja na področju likovne umetnosti s stališča njihovih potencialov uresničevanja ciljev, ki jih formalno izobraževanje ne dosega oz. jih uresničuje manj efektivno. Muzejska pedagogika pomembno prispeva k razvijanju likovnoapreciativnih sposobnosti otrok kot tudi k izgradnji novih estetskih izkušenj. Delavnice in tečaji lahko s svobodnim poseganjem po vsebinah ter časovno neomejenostjo celoviteje predstavljajo sodobne umetniške prakse, tabori in kolonije pa pomembno prispevajo k razvoju socialnih veščin in samostojnosti otrok.
Empirični del navaja raziskavo specifik pedagoškega procesa muzejske pedagogike, delavnic in taborov v treh institucijah oz. organizacijah, reprezentativnih na svojem področju delovanja v slovenskem prostoru.
Ugotovitve proučevanih primerov so podane s stališča uresničevanja potenicalov neformalnih oblik izobraževanja ter likovnopedagoškega procesa. Raziskani primeri povečini ustrezno izvajajo pedagoško prakso in lahko služijo za primer učinkovitega modela pedagoškega procesa z zastavljenimi nameni in cilji za obravnavane neformalne izobraževalne oblike.
Keywords: neformalno izobraževanje, muzejska pedagogika, likovna delavnica, likovni tabor, postmoderni kurikulum
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2517; Downloads: 260
Full text (2,74 MB) |
8. USTVARJALNOST Z VIDIKA LIKOVNOPEDAGOŠKE PRAKSE TER Z VIDIKA ALTERNATIVNIH SISTEMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJAAndreja Kuhar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje povezovanje umetnosti in pedagoških praks, pri čemer se osredotoča na obravnavo pojma likovne ustvarjalnosti. Poudarek je na sodobni umetnosti, za katero je značilno preseganje omejevanja na en sam medij ter poseganje na neumetniška področja, kakršno je poučevanje. Predstavljenih je nekaj alternativnih sistemov vzgoje in izobraževanja, ki niso omejeni samo na evropski prostor. V osrednjem delu so izpostavljeni primeri poučevanja kot umetniškega medija. Preko njih pokažemo na izzive pri mehčanju in širjenju izobraževalnega sistema v poskusih vpeljave umetniških praks v polje poučevanja. Alternativne šole vpeljujejo likovno ustvarjalnost skladno z omejitvami – nekatere morajo odgovarjati standardom znanja na državnem nivoju (koncept Reggio Emilia in Waldorfska šola). Druge so bolj avtonomne in likovno ustvarjanje dojemajo kot odprto in integrirano dejavnost, ki je otrokom dostopna pogosteje kot likovna vzgoja našega javnega šolstva, kjer se jo ocenjuje in obravnava kot ločen predmet. Nadalje tudi institucije, kot so galerije in muzeji, preobražajo svojo funkcijo in jo odpirajo na pedagoško področje. Njihova vloga postaja vedno bolj izobraževalne narave. V sodobni umetnostni instituciji se manjša prepad med umetniškim delom in gledalcem z aktivno participacijo zadnjega v poskusu lastne interpretacije umetniških del. Na koncu ne obstaja enoznačna definicija umetnosti in ustvarjalnosti, tako kot ne obstaja ena pot oziroma smer spajanja umetnosti in izobraževanja. Obstajajo zgolj različni prijemi estetske oz. likovnoumetnostne vzgoje, ki bolj ali manj učinkovito vplivajo na vseživljenjsko ustvarjalnost posameznika.
Keywords: alternativni pedagoški koncepti, poučevanje kot umetnost, sodobna umetnost, likovna pedagogika, likovna ustvarjalnost, muzejska pedagogika.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1811; Downloads: 193
Full text (2,13 MB) |
9. Proaktivnost slepih in slabovidnih pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnostiJerneja Herzog, Brigita Strnad, 2014, other scientific articles Abstract: V prispevku predstavljamo teoretična izhodišča o dojemanju likovnega jezika pri slepih in slabovidnih. Osrednji del prispevka namenjamo predstavitvi rezultatov raziskave študije primera, v kateri smo preizkušali različne metode pri delu s slepimi in slabovidnimi osebami pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti skozi njihovo lastno aktivnost. Ker so slepe in slabovidne osebe vse bolj vpete v običajno življenje, slepi in slabovidni otroci pa tudi vključeni v izobraževalne sisteme tako v šolah kot v muzejih, se nam zdi zelo pomembno, da se zavedamo pomembnosti izbiranja ustreznih metod pri približevanju likovnega sveta tej skupini.
Keywords: osebe s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, muzeji, muzejska pedagogika
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2445; Downloads: 159
Full text (759,80 KB)
This document has many files! More... |
10. VLOGA GALERIJE V REINTERPRETACIJI UMETNIŠKEGA DELA PRI UČENCIH OSNOVNE ŠOLEMarjeta Lužnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo primerja likovno vzgojo v šoli, ter izvenšolske dejavnosti v galeriji likovnih umetnosti. V empiričnem delu primerjamo likovna dela dveh skupin otrok - ena je bila pred ustvarjanjem izpostavljena originalnim likovnim delom v galerijskem prostoru, druga je spoznala likovna dela preko reprodukcij v razredu. V diplomski nalogi primerjamo rezultate obeh skupin.
Keywords: Likovna vzgoja v šoli, muzejska pedagogika, izvenšolske dejavnosti v galeriji, Jože Tisnikar, vpliv galerije, reinterpretacija likovnega dela, osnovna šola
Published in DKUM: 23.03.2015; Views: 1516; Downloads: 149
Full text (3,64 MB) |
