| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Varovanje dragocenosti v muzejih in galerijah : diplomsko delo
Miloš Kuzmić, 2009, undergraduate thesis

Keywords: tehnično varovanje, muzeji, galerije, umetnine, dragocenosti, predmeti, diplomske naloge
Published: 15.12.2009; Views: 1988; Downloads: 351
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
METODA DELA NA TERENU: OGLED MUZEJA, GALERIJE, ARHIVA
Barbara Ajdnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Metoda dela na terenu: ogled muzeja, galerije, arhiva je predstavljena ena izmed možnosti izvajanja sodobnega pouka zgodovine. Učenci se na terenu seznanijo s kulturno dediščino, hkrati pa se navajajo na samostojno delo in razmišljanje. Opisane so značilnosti sodobnega pouka zgodovine, nato pa metoda dela na terenu; vloga terena, načrtovanje, organizacija in specifične razmere pri izvajanju terenskega dela. Predstavljeni so muzeji, galerije in arhivi kot viri poučevanja zgodovine in s tem povezane oblike in metode dela, učna načela, vzgojne vrednote, učno-delovni listi kot osnovna oblika pedagoških dejavnosti v teh institucijah in primeri nalog vezanih na muzeje, galerije in arhive ter njihovo ovrednotenje. S konkretnimi primeri učnih priprav, ki smo jih pripravili za ogled Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Narodne galerije in Pokrajinskega arhiva Maribor, ter učno-delovnimi listi vezanimi na ogled teh ustanov, želimo prikazati, kako lahko učitelj zgodovine v osnovni šoli izpelje pouk na sodobni način izven učilnic, saj je tak način dela učencem zanimivejši, zanimanje za zgodovino večje, pouk pa kakovostnejši.
Keywords: Sodobni pouk, delo na terenu, kulturna dediščina, muzeji, galerije, arhivi.
Published: 10.11.2010; Views: 1892; Downloads: 401
.pdf Full text (1,79 MB)

4.
5.
MUZEJI NA SLOVENSKEM
Mateja Meško, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se predstavlja muzeje na Slovenskem ter njihove muzejske zbirke kot del slovenske kulturne zgodovine. Na začetku so opredeljeni pojmi, kot so muzej, muzejski predmet in muzeologija. Temu sledi prikaz razvoja muzejev skozi posamezna kulturnozgodovinska obdobja, ki nam da vedeti, da je muzejska misel pri nas začela zoreti že zelo zgodaj in da so njeni dosežki v veliko primerih primerljivi evropskim. Predstavila sem razvoj muzejske mreže na Slovenskem. Diplomsko delo pa vsebuje tudi konkretne primere muzejskih ustanov, ki danes delujejo na območju Slovenije. Podala sem nekaj statističnih podatkov slovenskih muzejev, ki jim sledi subjektiven izbor muzejev. V sklopu predstavitve posameznega muzeja pa je mogoče zaslediti podatke o nastanku muzeja in o njegovih zbirkah ter oddelkih. Muzejski predmeti posameznih muzejskih zbirk so predstavljeni kot del slovenske preteklosti.
Keywords: muzeji, muzejski predmeti, muzejska mreža, muzeji skozi kulturnozgodovinska obdobja.
Published: 06.02.2012; Views: 2709; Downloads: 348
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Izgradnja Centra baročne umetnosti v Šmarju pri Jelšah
Rok Cajzek, Uroš Klanšek, 2013, professional article

Abstract: V članku sta predstavljeni rekonstrukcija in dograditev več kot stoletje starega župnijskega gospodarskega poslopja v Šmarju pri Jelšah z namenom njegove preureditve v Center baročne umetnosti. V ta namen se je občina Šmarje pri Jelšah leta 2008 prijavila na razpis Regionalni razvojni programi za krepitev regionalnih razvoj-nih potencialov za obdobje 2007-2013 in pridobila nepovratna sredstva za investicijo. Pomemben del finančnih sredstev je občina prispevala tudi sama iz svojega proračuna. S tem je bila pridobljenapomembna zgradba za hrambo bogate kulturne dediščine iz šmarske Kalvarije, ki velja za enega izmed najobsežnejših baročnih umetnostnih kompleksov v Sloveniji. Gradbena dela so se pričela v začetku avgusta 2011, objekt pa je bil dokončan v drugi polovici maja 2012. Center baročne umetnosti v Šmarju pri Jelšah ima trenutno status muzeja v nastajanju, saj zbirka še ni v celoti dokončana.
Keywords: gradbeništvo, sanacija zgradb, rekonstrukcija, Center baročne umetnosti, muzeji, kulturna dediščina, Šmarje pri Jelšah
Published: 10.07.2015; Views: 676; Downloads: 30
URL Link to full text

7.
8.
Proaktivnost slepih in slabovidnih pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti
Jerneja Herzog, Brigita Strnad, 2014, short scientific article

Abstract: V prispevku predstavljamo teoretična izhodišča o dojemanju likovnega jezika pri slepih in slabovidnih. Osrednji del prispevka namenjamo predstavitvi rezultatov raziskave študije primera, v kateri smo preizkušali različne metode pri delu s slepimi in slabovidnimi osebami pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti skozi njihovo lastno aktivnost. Ker so slepe in slabovidne osebe vse bolj vpete v običajno življenje, slepi in slabovidni otroci pa tudi vključeni v izobraževalne sisteme tako v šolah kot v muzejih, se nam zdi zelo pomembno, da se zavedamo pomembnosti izbiranja ustreznih metod pri približevanju likovnega sveta tej skupini.
Keywords: osebe s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, muzeji, muzejska pedagogika
Published: 21.12.2015; Views: 1098; Downloads: 88
.pdf Full text (759,80 KB)
This document has many files! More...

9.
Dostopnost muzejskih eksponatov za slepe in slabovidne
Sabina Marošek, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Dostopnost muzejskih eksponatov za slepe in slabovidne je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V uvodnem delu smo predstavili termin osebe s posebnimi potrebami, na katere smo se v nadaljevanju osredotočili in opredelili pojem slepi in slabovidni. Predvsem nas je zanimalo področje slepih in slabovidnih z vidika prilagoditev na področju javnih kulturnih institucij. Največji poudarek smo namenili dostopnosti muzejev za slepe in slabovidne v Sloveniji, kjer smo podrobneje opisali, kakšne prilagoditve in pristopi že obstajajo v slovenskih muzejih. Posebej nas je zanimalo, katero specialno opremo in pripomočke uporabljajo ter kakšen bi moral biti primerno dostopen muzej za slepe in slabovidne. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati dostopnost slovenskih muzejev za slepe in slabovidne. V drugem delu empiričnega dela predstavljamo prilagoditev za slepe in slabovidne, ki smo jo razvili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje. V sklepnem delu empiričnega raziskovanja nas je zanimala ustreznost učinkovitosti metod, ki smo jih predhodno uporabili. Rezultati raziskave kažejo, da naši muzeji v zadovoljivi meri in po svojih zmožnostih skrbijo za prilagoditve in dostopnost razstavljenih eksponatov slepim in slabovidnim obiskovalcem.
Keywords: slepi in slabovidni, muzejska dostopnost, pristopi in prilagoditve za slepe in slabovidne, metode dela s slepimi in slabovidnimi, slovenski muzeji
Published: 16.09.2016; Views: 799; Downloads: 168
.pdf Full text (2,64 MB)

10.
Uporaba družbenih omrežij v slovenskih muzejih
Lucija Krajger, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo družbenih omrežij v muzejih z namenom marketinga, povezovanja z obiskovalci ter povečanja obiska v muzejih. Magistrsko delo je posebej usmerjeno v slovenske muzeje, v katerih je uporaba družbenih omrežij še neraziskana tematika. Teoretični del magistrskega dela je sestavljen iz poglavij, namenjenih modernemu muzeju 21. stoletja, digitalnemu muzeju, uporabi družbenih omrežij v muzejih ter marketingu muzejev prek družbenih omrežij. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na temo uporabe družbenih omrežij v slovenskih muzejih. V anketi, ki je bila izvedena med decembrom 2018 in januarjem 2019, je sodelovalo 12 muzejev, njihovi odgovori pa so nam omogočili boljši vpogled v odnos slovenskih muzejev do družbenih omrežij. Anketa je bila sestavljena iz 17 relevantnih, jasnih in enostavnih vprašanj, ki bi nam omogočili najboljši pregled tematike. Pred izvedbo ankete smo postavili 8 raziskovalnih hipotez, ki smo jih na podlagi rezultatov lahko nato potrdili ali ovrgli. Ugotovili smo, da družbena omrežja uporablja kar 34 izmed 42 muzejev v Sloveniji. Po rezultatih ankete in analize spletnih strani je razvidno, da je med muzeji najbolj priljubljeno družbeno omrežje Facebook. Med druga najbolj priljubljena omrežja spadajo Instagram, Youtube in Twitter, številni muzeji pa uporabljajo več omrežij hkrati, kar jim omogoča doseganje širšega občinstva in možnost deljenja različnih vsebin. Skozi raziskavo so se pokazali razlogi za veliko priljubljenost omrežja Facebook – enostavnost uporabe, doseganje najširšega občinstva ter odzivnost sledilcev. Prav na omrežju Facebook je večina muzejev opazila največjo odzivnost s strani sledilcev. Prav tako so muzeji prepoznali Facebook kot omrežje z najpreprostejšim načinom uporabe. Pravo nasprotje omrežja Facebook je omrežje Snapchat, ki je med slovenskimi muzeji najmanj uporabljeno. Muzeji so za neuporabo omrežja navedli razloge, kot so: manjše število sledilcev, zahtevnost uporabe, ne doseganje občinstva, nepoznavanje omrežja in pomanjkanje časa za ustvarjanje objav. Raziskava je pokazala, da so slovenski muzeji zelo naklonjeni marketingu na družbenih omrežjih. Vsi sodelujoči muzeji so menili, da so družbena omrežja koristna za marketing muzeja, kot največje prednosti pa so prepoznali brezplačno uporabo, bolj pristen stik z obiskovalci ter povečanje obiskov v muzeju. Od začetka uporabe družbenih omrežij je 11 izmed 12 sodelujočih muzejev opazilo povečanje obiska. Promocija prek družbenih omrežij od muzejev zahteva tudi določeno količino časa. Slovenski muzeji za pripravo vsebin v povprečju porabijo 4–2 uri na teden, medtem ko posodabljanje družbenih omrežij zahteva eno uro manj na teden. Muzeji za družbena omrežja pripravljajo prilagojene vsebine, ki se razlikujejo od tistih pripravljenih za spletno stran. Prav tako večina muzejev vsebine prilagaja glede na družbeno omrežje, ki ima najboljši odziv sledilcev. Na podlagi raziskave, izvedene v empiričnem delu magistrskega dela lahko zaključimo, da se slovenski muzeji zavedajo koristi, ki jih prinaša svet družbenih omrežij.
Keywords: muzeologija, družbena omrežja, muzejski marketing, digitalni marketing, slovenski muzeji
Published: 18.02.2020; Views: 263; Downloads: 51
.pdf Full text (1,19 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica