Search the digital library catalog

Abstract: V raziskavi smo preučevali vpliv mutacije gena RYR1 na lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 37 kastratov pasme krškopoljski prašič, od tega je bilo 46 % prašičev heterozigotnih nosilcev mutacije (N/n), preostali pa so bili mutacije prosti (N/N). Pred začetkom predelave smo krojena stegna stehtali, izmerili vrednost pH ter parametre barve (L*, a* in b* v mišicah gluteus medius in gluteus profundus). Spremljali smo izgube teže med predelavo, na končnem izdelku pa smo prav tako izmerili barvne parametre (L*, a* in b* v mišicah semimembranosus – SM, biceps femoris – BF in semitendinosus – ST), določili kemijsko sestavo ter reološke lastnosti s pomočjo testov TPA in SR v mišicah BF in SM. Pri genotipu N/n smo ugotovili nekoliko višje izgube med predelavo v primerjavi z genotipom N/N, vendar so bile razlike statistično značilne (P < 0,05) le v fazi soljenja (1,3 odstotne točke). Pri končnem izdelku je bila vsebnost beljakovin višja (P < 0,05) pri genotipu N/n v mišici BF.. Razlike smo opazili tudi pri vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pri nosilcih mutacije nižja (P < 0,05) v mišici BF. Pri vsebnosti vlage, soli, nebeljakovinskega dušika, indeksu proteolize in aktivnosti vode ni bilo statistično značilnih razlik. Pri reoloških značilnostih smo opazili nižji (P < 0,05) relaksacijski indeks in tendenco (P < 0,10) po manjši adhezivnosti, oboje v mišici BF pri genotipu N/n v primerjavi z N/N. Rezultati raziskave so sicer pokazali nekatere razlike v kakovosti in sestavi pršuta med preučevanima genotipoma prašičev, vendar pa so ugotovljene razlike relativno majhne.
Keywords: mutacija gena RYR1, pršut, krškopoljski prašič
Published in DKUM: 20.10.2020; Views: 1012; Downloads: 65
Full text (517,46 KB)

Abstract: Reaktivne kisikove spojine so reaktivni prosti radikali, ki nastajajo kot stranski produkt presnove kisika pri celičnem dihanju. Čeprav škodujejo celicam in povzročajo t.i. oksidativni stres, igrajo pomembno vlogo pri celični signalizaciji in v imunskem odzivu, zato je konstanta koncentracija teh molekul ključna za pravilno delovanje celic. V mitohondriju, največjem viru kisikovih prostih radikalov, deluje encim MnSOD, ki katalizira razgradnjo superoksidnega aniona. V magistrskem delu smo s pomočjo računalniških simulacij molekulske dinamike želeli ugotoviti, kako dimorfizem Ala16Val vpliva na sekundarno strukturo 24 aminokislin dolge mitohondrijske tarčne sekvence MnSOD, ki je ključna za uspešen transporta prekurzorske MnSOD v mitohondrijski matriks in posledično za uspešen transport MnSOD v mitohondrij, kjer le-ta opravlja svojo funkcijo. Za načrtovanje treh modelov obeh variant smo uporabili predpostavljeno strukturo iz literature in spletni orodji za določevanje sekundarne strukture peptidov PEPFOLD3 in Phyre2. S pomočjo programa PyMOL in spletnega orodja H++ smo pripravili vhodne datoteke za poganjanje simulacij molekulske dinamike s programskim paketom GROMOS++. Dobljeni rezultati kažejo, da sta najstabilnejša modela za obe varianti napovedana z orodjem Phyre2: dvakrat prekinjen α-heliks za alanin in neprekinjen α-heliks za valin, kot stabilna, pa sta se izkazala tudi modela, napovedana s PEPFOLD3. Rezultati za varianto z alaninom kažejo na α-heliks, katerega enkrat prekine zavoj. Rezultati za valin so deloma razdvojeni in kažejo, da je najbolj stabilen krajši α-heliks, kot ga je predvideval začetni model. Obe ugotovitvi sta tudi v skladu z literaturo, ki pravi, da imajo prekurzorske sekvence večinoma obliko amfifilnih α-heliksov. V svoji raziskavi smo ovrgli hipotezo, da sta strukturi, predpostavljeni v dosedanji literaturi, stabilni.
Keywords: manganova superoksid-dismutaza, polimorfizem rs4880, mutacija Ala16Val, simulacije molekulske dinamike
Published in DKUM: 21.10.2019; Views: 1356; Downloads: 154
Full text (2,13 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Glasovni obseg in natančnost izvedbe pesmi v 4. in 5. razredu je ugotoviti, ali obstajajo razlike v glasovnem obsegu med učenci 4. in 5. razreda osnovne šole in kako natančni so pri izvedbi pesmi. V teoretičnem delu je predstavljen človeški glas in fiziologija nastanka glasu. Opisan je razvoj glasu v otroštvu in pubertetnem obdobju, saj so otroci v 4. in 5. razredu ravno na pragu pubertete, predstavljene pa so tudi glasovne motnje za omenjeni obdobji. Posebna pozornost je namenjena petju v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kjer so predstavljene značilnosti tega obdobja, poudarek pa je tudi na glasovnem obsegu. Na koncu teoretičnega dela je prikazana še analiza pesmi iz glasbenega učbenika za 4. in 5. razred. V empiričnem delu so analizirani glasovni obsegi šestinosemdesetih otrok 4. in 5. razreda Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Narejena je bila tudi analiza natančnosti izvedbe pesmi naslednjih elementov: ritmična izvedba zapetega, melodična izvedba zapetega, izvedba največjega intervala, intonančna čistost in fraziranje pri petju. Tako glasovni obsegi otrok kot tudi natančnost pri petju so bili primerjani glede na razred in na spol. Ugotovljeno je bilo, da so glasovne sposobnosti otrok zelo različne, zato so tudi obsegi pevskih glasov različni. Prevladujejo otroci, ki imajo delno razvite glasovne sposobnosti, kar nekaj pa je tudi tistih s slabo razvitimi glasovnimi sposobnostmi. Izsledki raziskave o natančnosti izvedbe pesmi pa so pokazali, da je pevska dejavnost učencev glede na kriterije, ki so bili upoštevani, precej nenatančna. Za najbolj šibki točki sta se izkazali melodična izvedba zapetega in intonančna čistost, veliko težav pa se je pojavilo tudi pri petju največjega intervala. Ritmična natančnost pri petju in fraziranje pa sta bili najbolj dosledno izvedena. Glasovi se razlikujejo po glasovnem obsegu. Razlike se pojavljajo že v samem spolu, še večje pa so po starostnih letih. Za učitelje razrednega pouka je poznavanje glasovnih obsegov otrok izjemno pomembno, zato je lahko naša raziskava o glasovnih obsegih otrok in njihovi pevski natančnosti dobra smernica za urjenje vokalne tehnike in ustrezno izbiro pevskega programa.
Keywords: glasovni obseg otrok, otroški glas, mutacija, petje, natančnost izvedbe pesmi
Published in DKUM: 06.05.2016; Views: 2501; Downloads: 185
Full text (2,03 MB)

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo problem razporejanja proizvodnje, ki v proizvodnih podjetjih predstavlja enega glavnih problemov, saj lahko prihaja do vsakodnevnih sprememb zaradi novih naročil, okvar strojev, zamud v nabavi, itd. Ker je razporejanje že v osnovi zahtevno opravilo, te spremembe lahko privedejo do zastojev proizvodnje, kar pa si podjetja ne morejo privoščiti. V okviru doktorske disertacije smo razvili evolucijski algoritem, ki temelji na evoluciji in uporabi demutacij, selektivnih mutacij in prilagodljive kriterijske funkcije in se uporablja za reševanje razporejanja proizvodnje (job shop scheduling) po kriteriju minimalnega izvršnega časa. V raziskavi smo pokazali, da z uporabo demutacij, selektivnih mutacij in prilagodljive kriterijske funkcije dosežemo učinkovitejši algoritem za reševanje razporejanja proizvodnje. Predlagani algoritem smo testirali na podatkih iz realnega okolja in na znanih problemskih instancah. Rezultate predlaganega algoritma smo prav tako primerjali z obstoječimi sorodnimi algoritmi iz literature in pokazali, da je algoritem konkurenčen omenjenim algoritmom glede na doseganje najkrajšega izvršnega časa. V okviru raziskave je bil razvit tudi sistem za izvoz podatkov iz informacijskega sistema Perftech Largo v algoritmu razumljivo skripto in kasnejša objava razporedov na internetnem portalu, ki omogoča vsem vpletenim v sam proces proizvodnje (tako planerju kot izvajalcem), natančen vpogled v trenutno stanje proizvodnje.
Keywords: evolucijski algoritem, razporejanje proizvodnje, optimizacija, demutacija, selektivna mutacija, prilagodljiva kriterijska funkcija
Published in DKUM: 12.03.2015; Views: 1843; Downloads: 215
Full text (3,67 MB)

Keywords: enosmerni motor, PID regulator, regulacije, optimizacija, optimizacijske metode, genetski algoritem, gen, kromosom, križanje, mutacija, nevronske mreže
Published in DKUM: 26.07.2007; Views: 3138; Downloads: 0