Search the digital library catalog

Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je bil na vzorcu študentov iz Slovenije in Češke ugotoviti vpliv temeljnih demografskih dejavnikov na odnos do muslimanov, islama ter islamskega fundamentalizma. Teoretični del naloge se osredotoča predvsem na zgodovinski pregled položaja islama in islamskega fundamentalizma v Evropi ter na dejavnike, ki so v preteklosti vplivali na odnos Evropejcev do islama. Z lastnim anketnim vprašalnikom smo anketirali 160 študentov in študentk sociologije iz Slovenije in Češke; njihove odgovore smo statistično analizirali s programom IBM SPSS. Rezultati analiz so pokazali značilno višjo socialno distanco do muslimanov kot do domačinov ne glede na spol, državo ali veroizpoved anketirancev. Še posebej visoko socialno distanco do muslimanov smo zaznali med češkimi anketiranci, ki so v primerjavi s slovenskimi izražali tudi bistveno višjo zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma, manj pozitivne percepcije muslimanov in bolj pozitivne percepcije katolikov. Ti rezultati niso presenetljivi in verjetno odražajo večjo povezanost Slovencev z muslimani v zgodovini. Skladno s pričakovanji se je pokazalo, da anketiranci iz obeh držav muslimanom v večji meri pripisujejo nasilnost, kar sovpada s pogostimi medijskimi predstavitvami pripadnikov islama. Ko gre za zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma in terorizma se kot statistično značilna dejavnika izkažeta še moški spol in pripadnost katoliški veroizpovedi.
Keywords: islamski fundamentalizem, muslimani, islamske teroristične organizacije, češki študenti, slovenski študenti
Published in DKUM: 18.02.2020; Views: 1029; Downloads: 209
Full text (1,21 MB)

Abstract: Muslimani so privrženci islama, monoteistične religije, ki je nastala v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je v letih od 613 do 619 n. št. v Meki začel pridigati o novi religiji. Svoje privržence je najprej našel v arabskih beduinskih plemenih in tako ustanovil prvo muslimansko skupnost – umo, kasneje pa se je nova religija začela bodisi z vojaškimi zmagami ali taktičnimi prepričevanji širiti po celotnem Arabskem polotoku. V času prvih kalifatov so se muslimani razširili na območje Sirije, Palestine, Iraka in Severne Afrike ter med vladanjem Omajadov in Abasidov prišli v Španijo in kasneje še na Balkanski polotok ter počasi širili svojo vero tudi po evropskem kontinentu. V 20. stoletju so se pripadniki muslimanske vere – tokrat ne po verskem, temveč po državljanskem načelu – začeli preseljevati v evropske države. Najprej kot ekonomski migranti v nekdanje kolonialne države, kasneje kot ekonomski migranti v razvite industrijske države, v zadnjem obdobju pa tudi kot politični emigranti. Posledica priseljevanj muslimanskega prebivalstva v Evropo je pojav multikulturalizma, segregacije, socialnih in kulturnih napetosti med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci, pa tudi prepletanja muslimanske kulture z evropsko.
Keywords: islam, muslimani v Evropi, multikulturalizem, segregacija, islamofobija
Published in DKUM: 18.07.2017; Views: 1979; Downloads: 288
Full text (5,85 MB)

Abstract: Medreligijski dialog pomeni prizadevanje za medsebojno spoštovanje, razumevanje, sodelovanje in sožitje različnih verskih skupnosti. Katoliška cerkev je na Drugem vatikanskem koncilu prvič pozitivno spregovorila o pomembnosti dialoga z muslimani ter izpostavila podobnosti krščanskih in muslimanskih verskih resnic, na katerih bi kristjani in muslimani lahko gradili dialog. Tako imenovani teološki dialog, katerega izhodišče predstavljajo skupne oziroma podobne verske resnice, se nikoli ni izkazal za uspešnega. V večini primerov je pripeljal do prepričevanja sogovornika v svoj prav ali celo do spora. Dialog med kristjani in muslimani poteka na medčloveški ravni oziroma na socialnem, ekonomskem in političnem področju življenja. V Sloveniji se o dialogu med katoličani in muslimani ni prav veliko govorilo, dokler Islamska skupnost v Sloveniji ni dobila dovoljenja za graditev muslimanskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani. Sodelovanje med slovensko Katoliško cerkvijo in Islamsko skupnostjo v Sloveniji poteka v obliki raznih srečanj njunih predstavnikov, ki poudarjajo nujnost dialoga in se zavzemajo za medsebojno spoštovanje.
Keywords: medreligijski dialog, kristjani, muslimani, katoličani v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji, verska raznolikost
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1814; Downloads: 269
Full text (1,40 MB)

Abstract: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Keywords: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 1982; Downloads: 249
Full text (1,32 MB)

Abstract: V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Italija postala privlačna država za mnoge, ki so si želeli ustvariti boljše življenje. Od takrat dalje se število priseljencev in beguncev v Italiji nenehno povečuje. Muslimani v Italiji tvorijo heterogeno skupnost in so naseljeni po celotni državi, največ pa jih je prisotnih na severu države. Italija je ena izmed evropskih držav, kjer so islamski fundamentalisti prisotni v velikem številu. Njihove mreže so razprostrte po celotnem ozemlju, povezave pa imajo tudi s celicami v drugih državah. Čeprav celice v Italiji ne delujejo pod eno samo krovno organizacijo, so med seboj dobro povezane. Če so teroristične skupine v preteklosti izrabljale italijansko ozemlje za zagotavljanje sredstev, orožja, novačenje in radikalizacijo, jim danes ne predstavlja samo območje za zagotavljanje logistične podpore ampak je Italija tudi tarča delovanja teroristov. Teroristične celice se financirajo s pomočjo različnih nezakonitih dejavnosti in z uporabo neformalnih sistemov za prenos denarja. Pri procesu radikalizacije igrajo pomembno vlogo mošeje, ki so lahko vstopna točka za posameznike, ki se odločijo, za sodelovanje v mednarodnem džihadu. V Italiji je mnogo mošej in drugih verskih prostorov, ki jih lahko smatramo za radikalne. Za radikalizacijo posameznikov so pomembne tudi šole o Koranu in zapori, saj so pogosto izrabljeni za indoktrinacijo in širjenje propagande. Teroristične skupine postajajo vse bolj spretne pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Virtualna skupnost lahko mnogo pripomore pri odločitvi posameznikov za džihad, dostop do številnih informacij pa omogoča posameznikovo avtonomno usposabljanje. Čeprav za Italijo soočanje s terorizmom ni novost, ji islamski terorizem predstavlja novo grožnjo. Leta 2005 je napad na London Italijo prebudil, da je začela z aktivnostmi v boju proti terorizmu tudi na domačih tleh, čeprav je bila na mednarodni ravni in v okviru Natovih misij aktivna in pomembna članica že pred tem. Leta 2005 je Italija sprejela novo zakonodajo in se danes uspešno zoperstavlja terorizmu na nacionalni in mednarodni ravni. Ogroženost Italije pred terorističnimi napadi s strani islamskih skrajnežev ostaja na visoki ravni, posebno po napadu v Milanu leta 2009, ko je bila Italija prvič žrtev islamskega terorizma.
Keywords: muslimani, Islam, terorizem, teroristične skupine, Italija, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.06.2012; Views: 2577; Downloads: 214
Full text (877,98 KB)