1. Mučenje živali - urbani in ruralni vidiki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnita Dizdarević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Mučenje živali je le eno od mnogih nezakonitih dejanj, ki se ga danes mnogi še vedno poslužujejo in je prisotno tako v urbanih kot ruralnih območjih. Velik problem pri mučenju živali je, da živali same niso zmožne podati prijave. Zaradi nezmožnosti neposredne komunikacije je njihovo trpljenje velikokrat spregledano in nerazumljeno. Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj se z leti izboljšuje, a so zaradi skope zakonodaje še vedno in redko ustrezno sankcionirana. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali in proučiti, ali obstajajo razlike mučenja živali med mestnim in podeželskim okoljem. V teoretičnem delu smo opisali pravno ureditev na področju varovanja živali v Sloveniji, ki bi se morala poostriti, saj so živali še vedno obravnavane kot naša lastnina. Opisali smo tudi najpogostejše oblike mučenja domačih in rejnih živali, psihološko ozadje mučenja živali in društva, ki se v okviru svojih pristojnosti zavzemajo za zaustavitev tovrstnih kaznivih dejanj. V empiričnem delu smo opravili intervju z veterinarskim strokovnjakom, ki se z oblikami mučenja živali srečuje že več kot trideset let. V ospredje smo postavili njegove izkušnje in pogled na problematiko. Ugotovili smo, da so moški, starejši od štirideset let, najpogostejši mučitelji živali. Izvedeli smo tudi, da mučenje prevladuje v ruralnem okolju, kar pa ne pomeni, da v urbanem okolju ni prisotno. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogli sprememba zakonodaje in boljša informiranost javnosti glede mučenja živali. Najpogostejša oblika mučenja živali je zanemarjanje, do katere največkrat pride ravno zaradi neustreznega in pomanjkljivega znanja, kako za žival skrbeti, ter zaradi finančne stiske skrbnikov živali. Keywords: mučenje živali, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (632,26 KB) |
2. Povezava med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNadja Kodra, 2024, undergraduate thesis Abstract: Živali nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Ljudje imamo živali za hišne ljubljenčke, za pomoč pri določenih poklicih in za pomoč pri telesnih ovirah. Živali nam dajejo hrano in so tudi človekova najzvestejša družba. Ljudje in živali smo povezani že tisočletja, prav tako, kot smo ljudje živa in čuteča bitja, so čuteča bitja tudi živali vseh vrst in oblik. Kruto ravnanje in zloraba živali je zato lahko napovednik za razvoj nasilnega vedenja do ljudi. Ideja povezave med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi je že zelo stara, vendar šele v zadnjih letih raziskovanja dobiva prave razsežnosti. Ker je zloraba živali pogost pojav, bi z omejevanjem zlorabe živali z določenimi pristopi posledično morda lahko posredno preprečili tudi nekatere oblike nasilja in razvoj nekaterih hujših oblik nasilja do ljudi. Razvoj nasilja iz ene oblike (zlorabo živali) do druge oblike (nasilje nad ljudmi) je pogojeno z nekaterimi dejavniki, predvsem v obdobju odraščanja. Pri oblikovanju otroka kot osebe, ki spoštuje živali in kasneje v odraslem obdobju tudi sočloveka, je zelo pomembno okolje, v katerem odrašča, zgled starejših okoli sebe, predvsem staršev in seveda tudi pravilno usmerjanje otrok, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Določeni vedenjski vzorci lahko nakažejo, da je odraščajoča oseba potencialna za storitev kaznivega dejanja, zlorabe živali, kar se kasneje lahko tudi stopnjuje do nasilja nad ljudmi. S pravilnim postopanjem in usmerjanjem pa tudi posredovanjem lahko morda to preprečimo. Keywords: mučenje živali, nasilje nad ljudmi, psihologija, diplomske naloge Published in DKUM: 22.03.2024; Views: 284; Downloads: 66
Full text (393,36 KB) |
3. Dileme kazenskega varstva živali - nacionalni in mednarodni pogled : magistrsko deloNina Sotošek, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena ureditev kazenskopravnega varstva živali v Sloveniji, z osredotočanjem na novelo Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020, ki je posredno vplivala tudi na zaščito živali v kazenskem pravu. Novela SPZ-B je z novim 15.a členom določila, da živali niso stvari, temveč čuteča živa bitja. Zakonodajalec pa je z novo vrednostno-pravno opredelitvijo živali, ki ima v stvarnem pravu le simbolični pomen, verjetno nenamerno poslabšal položaj živali v kazenskem pravu in zmanjšal njihovo kazenskopravno zaščito. Živali so bile v slovenskem kazenskem pravu namreč varovane na dva načina, in sicer kot stvari v okviru premoženjskih deliktov, hkrati pa so uživale status posebej zaščitenega objekta v okviru posebnih kaznivih dejanj po KZ-1. Po sprejemu nove definicije, ki živali ne obravnava več kot stvari, je kazenskopravna zaščita v okviru premoženjskih deliktov odpadla, posledično pa so živali v slovenskem kazenskem pravu zaščitene samo še na podlagi posebnih kaznivih dejanj, zlasti 341. člena KZ-1, ki določa kaznivo dejanje mučenja živali. Ker pa so določbe 341. člena KZ-1 pomanjkljivo opredeljene, ne nudijo zadostnega varstva v primerih, ko žival nekdo ukrade ali jo ubije, brez da bi se žival pri tem mučila. Ena izmed rešitev navedenega problema je zlasti v uporabi koncepta supremacije teleološke interpretacije, ki jo lahko uporabimo pri razlagi kazenskopravnih določb, vse dokler pravne praznine na področju varstva živali ne bodo zapolnjene s spremembami samega kazenskega zakonika. Keywords: kazensko varstvo živali, kazenska zaščita živali, mučenje živali, 341. člen KZ-1, novela SPZ-B, živali kot čuteča živa bitja Published in DKUM: 07.03.2024; Views: 364; Downloads: 41
Full text (1,08 MB) |
4. Zoofilija kot vrsta mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIzabel Vidič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ljudje že od nekdaj v svoja življenja vključujemo živali iz različnih razlogov: za delo, družbo, zabavo itd. Iz teh medsebojnih odnosov so se razvila tudi škodljiva dejanja, ki jih počnemo do živali. Skozi leta se je izoblikovalo več pravilnikov in zakonov, ki so urejali in še danes urejajo odnos do živali in slednje ščitijo. Vendar pa vseeno najdemo pomanjkljivosti in do mučenja živali še vedno prihaja. Za to problematiko se zavzema več društev, ki nanjo opozarjajo in nagovarjajo ljudi, naj v primeru mučenja živali pravilno ukrepajo. V diplomskem delu smo se posvetili zoofiliji kot vrsti mučenja živali, saj je to tabu tema povsod po svetu. Pojavlja se v vseh okoljih, kjer živali pridejo v stik s človekom. V teoretičnem delu smo opisali izvor dejanja, ki sega že v prazgodovino, njegovo udejanjanje pa se pojavlja še danes. Zoofilija je parafilija in se pojavlja v več oblikah, težko jo je odkrivati, prinaša pa tudi različna zdravstvena tveganja za ljudi. Zoofilija nekaterim prinaša tudi visoke vsote denarja zaradi razpoložljivosti živali zoofilom v raznih bordelih in vključevanja v pornografiji. V študiji smo opravili intervjuje s predstavniki društev za zaščito živali. V ospredje smo postavili njihove izkušnje ter njihov pogled na zoofilijo in mnenje o njej. Ugotovili smo, da je zoofilija precej skrivnostna tema, ki se je v vsakdanjem življenju zaveda malo ljudi. Tako laiki kot delavci v zavodih in društvih za zaščito živali z zoofilijo nimajo veliko izkušenj, zato je pomembno, da opozorimo nanjo in jih ozavestimo o njej. Ravno tako kot ostale vrste mučenja živali mora biti zoofilija videna, prijavljena in sankcionirana. Poleg omenjenih rešitev bi se moralo tudi zoofile psihološko obravnavati in jih poskušati »ozdraviti« te parafilne motnje. Keywords: zoofilija, mučenje živali, spolna zloraba, zaščita živali, diplomske naloge Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 635; Downloads: 103
Full text (796,39 KB) |
5. Analiza predkazenskega in kazenskega postopka ob sumu mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomaž Zver, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ljudje in živali spadamo v skupino vretenčarjev, ki imajo med drugim zelo podoben mehanizem zaznavanja bolečine, zato je primerjava percepcije bolečine pri živalih in ljudeh upravičena. Povzročanje nepotrebne bolečine, torej tiste, ki ne nastane med veterinarskimi posegi oz. tistimi, ki so nujni ali koristni za žival, in s tem trpljenja, je praviloma povezno z mučenjem živali. To vključuje številna različna človekova zavržna dejanja do živali, kot so zanemarjanje, draženje, trpinčenje in povzročanje različnih poškodb z različnimi predmeti ali snovmi. Prav tako med mučenje živali uvrščamo živalske borbe, kopičenje živali ter tudi neprimerno in nepotrebno usmrtitev živali. Mučenju živali so lahko izpostavljene vse živalske vrste, poleg domačih tudi prostoživeče živali in tiste v živalskih vrtovih. Namen pričujočega zaključnega dela je bil analizirati postopek policijske obravnave kaznivih dejanj mučenja živali v predkazenskem in kazenskem postopku ter identificirati porajajoče se (sistemske) težave in oblikovati predloge rešitev. Opravljena študija je obsegala pregled statističnih podatkov, študiji dveh primerov iz prakse in intervjuje z višjo kriminalistično inšpektorico, vrhovnim državnim tožilcem, veterinarskim patologom in s sodnim izvedencem. Rezultati so pokazali, da gre pri mučenju živali za hudo obliko ekološke kriminalitete, ki od policistov, tožilcev, veterinarjev in veterinarskih patologov zahteva temeljito obravnavo primera in pogosto tudi hitre odločitve, saj lahko le tako ustrezno in primerno zavarujejo dokaze, ki so v teh primerih ranjene oz. poškodovane živali ali živalska trupla. Pomembno je, da se ustrezno usposobi vse deležnike ter okrepi sodelovanje med policisti, tožilci in veterinarsko stroko oz. da se to sodelovanje protokolarno implementira v obravnavo vsakega primera mučenja živali, saj bi lahko le tako zagotovili ustrezno in strokovno obravnavo vsakega primera mučenja živali. Zapomnimo si že enkrat, da živali niso stvari (niti socialno niti formalnopravno), temveč živa bitja, ki čutijo enako kot ljudje in imajo vso pravico biti in živeti, sobivati z ljudmi. Keywords: mučenje živali, policija, tožilstvo, veterinarski patologi, predkazenski postopek, kazenski postopek, diplomske naloge Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 348; Downloads: 53
Full text (1,89 MB) |
6. Mučenje in nezakonita trgovina s sloni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŽana Novak, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko mučenja in nezakonite trgovine s sloni. Te največje živeče kopenske živali se že stoletja soočajo z ujetništvom, kjer pogosto prihaja do mučenja, še posebej v turističnih dejavnostih na Tajskem, cirkusih in živalskih vrtovih. V procesu podreditve slonjega mladiča človekovi volji pogosto pride do omejitve gibanja, vklepanja in pretepanja, kar pa se nadaljuje tudi v njihovo odraslo življenje. V ujetništvu so zaradi svoje velikosti, družabne narave in kognitivne kompleksnosti še posebej nesrečni. Priporočljiva je vzpostavitev slonom prijaznih lokacij, kjer jih obiskovalci lahko le opazujejo in se jih ne dotikajo ter kjer sta omogočeni vedenjska in prostorska svoboda. Ključna je nekooperativnost javnosti povsod, kjer lahko prihaja do mučenja.
Predstavljena je tudi nezakonita trgovina s slonovino, ki je že dolgo cenjena zaradi svoje lepote in vzdržljivosti, s katero se ukvarjajo organizirane kriminalne mreže, ki jih omogočata korupcija in pomanjkanje ustreznega kazenskega pregona. Države, v katerih je prisotno največje povpraševanje po slonovini so Kitajska, Tajska, Vietnam, Filipini in Združene države Amerike. V preteklih letih je krivolov prizadel predvsem afriško vrsto slona, vendar se situacija počasi izboljšuje, pot pa je še dolga. Pomembno je sodelovanje vseh držav, da se bo trgovina začela obravnavati kot ekološki organiziran kriminal in da bo njena vrednost začela padati. Za dosego teh ciljev bo potrebno izboljšati usklajevanje nacionalnih in obveščevalnih podatkov ter okrepiti nadzor vzdolž globalne transportne verige. Keywords: sloni, mučenje živali, nezakonita trgovina, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, diplomske naloge Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 420; Downloads: 70
Full text (1,28 MB) |
7. Pasje borbe in mučenje živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Zrimšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Večinoma povsod po svetu veljajo boji, kjer se dve živali borita ena proti drugi, za kruta dejanja in so zato nezakoniti. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali v obliki pasjih borb s poudarkom na dogajanju v Sloveniji. Pasje borbe so zahrbten način služenja denarja ter grozna oblika mučenja živali in psov, ki jih kasneje velikokrat ni mogoče rešiti.
V analizi smo ugotovili, da se pasje borbe pojavljajo tudi v Sloveniji, vendar pristojni ne ukrepajo učinkovito zaradi skope zakonodaje in pomanjkanja prijav s strani širše javnosti. Ugotovili smo, da imamo eno od najslabših zakonodaj na področju varovanja živali v Evropi. Edine, ki se borijo za pravice živali, so nevladne organizacije, ustanovljene s tem namenom. Organizacije za pomoč psom že vrsto let opozarjajo na dejavnike, ki nakazujejo na pasje borbe, in si prizadevajo, da bi pomagali psom ter kaznovali storilce in vpletene, s tem, da poudarjajo, kako slabo zakonodajo imamo v Sloveniji glede zaščite živali. Pristojne institucije ne ukrepajo pravilno, medtem ko organizacije, ki želijo pomagati, nimajo pooblastil in finančnih sredstev. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogla sprememba zakonodaje ali boljša informiranost javnosti o zanemarjanju in mučenju živali ter vsem, kar je povezano s pasjimi boji. Širša javnost bi se morala bolj zavedati problematike mučenja in zanemarjanja živali ter biti bolj podučena o problematiki pasjih borb in vsem v povezavi z njimi. Zadnja leta se vse bolj opozarja in več govori o pasjih borbah in mučenju, zato lahko upamo na izboljšanje situacije. Kot lahko zasledimo v medijih, se organizacije trudijo, da bi bile živali v zakonih navedene kot čuteča bitja in ne več kot predmet oziroma zasebna lastnina. Zvišati bi bilo treba kazni za mučenje ter poostriti nadzor nad vzrejo in prodajo psov. Keywords: živali, mučenje živali, psi, pasje borbe, prevzgoja psov, preprečevanje, pristojne institucije, diplomske naloge Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 1033; Downloads: 144
Full text (1,08 MB) |
8. Varstvo na področju mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSaša Rosulnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu nas je zanimalo kako je v Sloveniji urejena zaščita živali pred mučenjem, kaj sploh smatramo kot mučenje živali, zakaj ga nekateri izvajajo ter predvsem kako država ukrepa, da bi to kaznovala in preprečila. Ker se živali same pred človekom večinoma ne morejo braniti, je nujno, da jih zaščitimo ljudje, čeprav ravno pred nami samimi. Keywords: živali, zaščita živali, pravno varstvo, mučenje, preprečevanje, nadzorovanje, živalska policija, inšpekcijske službe, nevladne organizacije, društva, zavetišča, diplomske naloge Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 1773; Downloads: 276
Full text (646,47 KB) |
9. Mučenje živali kot oblika ekološke kriminalitete v Sloveniji : analiza mučenja živali v občini OrmožMonja Erhatič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Z mučenjem živali se srečujemo vsakodnevno. Ljudje v 21. stoletju postajajo vedno bolj izvirni. Načini mučenja, ki jih lahko opazimo dandanes, so naravnost grozljivi. Fizično kaznovanje psa z ostrimi in topimi predmeti ali zavrženje komaj rojenih mačk v naravo, brez možnosti za preživetje, sta le dva izmed mnogih primerov mučenja živali. Ker se dandanes mučenje živali še vedno kaže v grozljivih oblikah, smo se v diplomskem delu osredotočili na mučenje živali kot obliko ekološke kriminalitete, pri čemer je poudarek na oblikah, analizah in primerih mučenja živali v Sloveniji in sami občini Ormož. V občini Ormož lahko najdemo veliko psov na verigah, ogromno mačk je zavrženih s strani lastnika, veliko jih živi v neprimernih bivalnih pogojih. Ljudje se ne zavedajo, da takšna početja vplivajo na psihično stanje njihove živali, zaradi česar lahko žival posledično pade v depresijo, postane agresivna ali utrpi kakšno trajnejšo poškodbo. Posledice so torej grozljive. Keywords: živali, mučenje živali, zaščita živali, ekološka kriminaliteta, pravna ureditev, diplomske naloge Published in DKUM: 21.06.2017; Views: 2570; Downloads: 260
Full text (1,65 MB) |
10. Živalska policija : študija primeraNastja Gregurič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je študija Živalske policije v Sloveniji; raziskovanje njene pozicije v zbiru vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pravic živali, preučitev njenih pristojnosti in nalog, načina dela in organiziranosti ter nenazadnje njenega sodelovanja z ostalimi v zbiru omenjenih. Živalska policija deluje od leta 2013, pri čemer je v letošnjem letu prešla izpod okrilja Združenja Varnih hiš Nova Slovenije, pod okrilje Združenja za varstvo pravic živali, katerega predsednik je istoimenovani predsednik Živalske policije, Aldo-Goran Ninovski. Kljub temu, da Živalska policija nima nikakršnih pooblastil, pa je to pri njenem delovanju ne ovira, saj zaradi natančnega poznavanja zakonodaje in primernega pristopa, tako do kršiteljev, kot do dotičnih oseb v organizacijah in ustanovah, s katerimi sodelujejo, dobro, povsem zadovoljivo kljubuje mučiteljem živali, zato so pomisleki glede potrebe po ustanovitvi oddelka oziroma posebne enote v Policiji, ki bi se ukvarjala le s primeri mučenja živali, nekako odveč. Namreč, problem ni v pooblastilih, ki jih Živalska policija sploh nima, temveč v zakonodaji. Slednja namreč ni v koraku s časom in pravice živali ne varuje v zadostni meri. Problem se izraža pri nizkih zagroženih kaznih, ki niti nimajo pravega ustrahovalnega, preventivnega učinka. Tudi kar zadeva intrinzične vrednosti, torej vrednosti bitja samega po sebi, je živali v slovenski zakonodaji nimajo, oziroma se ta kaže zelo pomanjkljivo. Slednje so namreč v večini primerov obravnavane kot lastnina in v primeru mučenja kot poškodovanje ali dokončno uničenje le-te. Poudarek pa bi moral biti ravno v prizadejanih bolečinah in morebitnem uničenju življenja živali. Zato bi bil korak v pravi smeri storjen, če bi se spremenili zakoni, ki dotičejo varstvo pravic živali v Sloveniji. Predpogoj temu pa je nekako sprememba miselnosti ljudi in zavedanja vrednosti slehernega živega bitja, posledično pa pritisk in zahteve po spremembi zakonodaje s tega področja. Nenazadnje pa bi sprememba v miselnosti botrovala tudi k doslednejšemu prijavljanju mučenja živali, saj bi višji moralni standardi človeku ne dopuščali brezbrižnosti. Na spremembo miselnosti in na pogled na varstvo pravic živali pa skuša vplivati tudi Živalska policija s svojimi preventivnimi nalogami, kot so informiranje in izobraževanje ljudi v različnih ustanovah, tudi v vrtcih in šolah, saj je nenazadnje potrebno vzbuditi čut za živali že pri najmlajših. Keywords: živali, pravice živali, mučenje živali, zaščita živali, živalska policija, pravna ureditev, diplomske naloge Published in DKUM: 30.11.2016; Views: 3339; Downloads: 182
Full text (941,82 KB) |