| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Razvoj modela organiziranja maloprodajne mreže podjetja
Maruša Štuhec, 2020, master's thesis

Abstract: Maloprodaja je ena izmed ključnih poslovnih dejavnosti na trgu, saj skrbi za nemoten dostop končnih kupcev do izdelkov in storitev ter hkrati spada med najpomembnejše delodajalce v mnogih državah. Zanimal nas je obstoječi model organiziranja maloprodajne mreže izbranega podjetja, ki deluje na trgu zabavne elektronike, računalniških iger, igrač in podobno, naš cilj pa je bil predstaviti teorijo z obravnavanih področij in oblikovati predlog modela za optimizacijo organiziranja maloprodajne mreže izbranega tipskega podjetja. Z raziskavo smo ugotovili, da so največje pomanjkljivosti obstoječega organiziranja maloprodajne mreže v oglaševanju, zavzetosti zaposlenih, znanju zaposlenih na tehničnem področju in na področju urejenosti fizičnih prodajaln. Predlagali smo aktivnosti za izboljšanje teh področij, ki se nanašajo na sodelovanje z oglaševalsko agencijo, širitev oglaševanja z osredotočenostjo na ciljne skupine in atraktivnejše oglaševanje. Na področju zavzetosti zaposlenih smo predlagali nedenarno nagrajevanje zaposlenih na podlagi analiz uspeha, razvijanje timskega dela in pripadnosti podjetju ter redna izobraževanja. Podali smo tudi nekaj predlogov za optimizacijo obstoječih fizičnih prodajaln.
Keywords: organizacija, maloprodaja, modeli maloprodaje, mreženje, oskrbovalna veriga.
Published: 27.10.2020; Views: 175; Downloads: 52
.pdf Full text (377,63 KB)

2.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published: 28.05.2019; Views: 701; Downloads: 68
.pdf Full text (3,50 MB)

3.
Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina
Barbara Slak, 2019, master's thesis

Abstract: Naslov magistrske naloge Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina zajame vse pojme, ki jih v nalogi podrobneje obravnavamo: podjetništvo, mikro in majhna podjetja, mreženje in podjetniško mreženje, destinacija in destinacijski management, turistična ponudba ter zgodbarjenje v turizmu. Analizirali smo Mirnsko dolino in potenciale na destinaciji za razvoj mrežnega turizma. V zadnjem delu naloge smo raziskali trenutno stanje in pogled deležnikov na mreženje v javnem, civilnem in zasebnem sektorju na destinaciji Mirnska dolina. V magistrski nalogi smo si zastavili štiri cilje, katerim smo tudi sledili in jih dosegli. Prvi cilj je bil izvesti analizo stanja destinacije Mirnska dolina in pregledati obstoječe stanje ter Strateško akcijski načrt za vzpostavitev destinacije Mirnska dolina. Drugi cilj je bil predstaviti zgodbarjenje v turizmu na primeru dobre prakse Steirisches Vulkanland in narediti benchmarking analizo z Mirnsko dolino. Kot tretji cilj je bila opravljena analiza poznavanja in razumevanja mreženja med turističnimi ponudniki na destinaciji Mirnska dolina in ugotavljanje trenutnega stanja mreženja na destinaciji Mirnska dolina. Zadnji cilj pa je bil podati, na podlagi analize mreženja med turističnimi ponudniki, strateške usmeritve za oblikovanje mreženja na destinaciji in oblikovati model mreženja, primeren za destinacijo Mirnska dolina.
Keywords: mreženje, destinacija, podjetništvo, zgodbarjenje, turizem
Published: 11.04.2019; Views: 585; Downloads: 111
.pdf Full text (2,07 MB)

4.
Načini iskanja zaposlitve med mladimi
Eva Hrovat, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali načine iskanja zaposlitve med mladimi. Iskanje zaposlitve je tema, ki je v današnjem času, ko situacija na trgu dela ni enostavna, zelo pomembna. Opisali smo značilnosti trga delovne sile, značilnosti mladih in dejavnike, ki vplivajo na položaj mladih na trgu delovne sile. Opisali smo tudi metode iskanja dela. Raziskavo smo izvedli na območju Radomelj in okoliških krajev, ki spadajo v občino Domžale. V raziskavi nas je predvsem zanimalo, katero skupino metod, pasivne ali aktivne, mladi v največji meri uporabljajo pri iskanju zaposlitve. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri se mladi poslužujejo mreženja ter v kolikšni meri je razširjena uporaba spletnih socialnih omrežij med mladimi. Ugotovili smo, da med mladimi prevladuje uporaba pasivnih metod. Med aktivnimi pa v največji meri uporabljajo mreženje, kateremu mladi pripisujejo kar precejšnji pomen. Kljub zavedanju pomembnosti uporabe spletnih socialnih omrežij kot orodij, s katerimi širimo svojo mrežo poznanstev, mladi spletna socialna omrežja s tem namenom pregledujejo le redko.
Keywords: mladi, trg dela, zaposlovanje, metode iskanja zaposlitve, mreženje
Published: 30.08.2018; Views: 584; Downloads: 90
.pdf Full text (1,22 MB)

5.
How does networking impact the SMEs growth
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, 2009, original scientific article

Abstract: Today's market conditions are forcing companies to adapt to changes in order to survive, grow and be competitive. Such changes include inter-company cooperation and networks, which allow for competition and innovation in a dynamic environment. Today, almost all industries are affected by the evolution of networking relationships within and between firms; however, previous studies have revealed that companies differ in their competitive strategies, strategic and technological orientation, and methods of networking. Most of these studies have linked networking with performance, with less empirical evidence on linking networking in SMEs with company growth. Previous research has also shown that entrepreneurial potential in Slovenia is not fully utilized. For this reason, the presented paper investigates a networking in SMEs and its contribution to the companies' growth.
Keywords: mreženje, podjetje, podjetništvo, mala podjetja, srednja podjetja, razvoj podjetja
Published: 10.07.2015; Views: 444; Downloads: 265
.pdf Full text (358,70 KB)
This document has many files! More...

6.
Svetovni splet kot medij za pomoč medicinski sestri
Natalija Štelcl, 2011, undergraduate thesis

Keywords: splet, medicinske sestre, iskanje informacij, mreženje
Published: 10.07.2015; Views: 604; Downloads: 34
URL Link to full text

7.
ANALIZA IN RAZVOJ VIRTUALNEGA KOLABORATIVNEGA DELOVNEGA MESTA
Luka Semolič, 2014, master's thesis

Abstract: Današnje poslovno okolje zahteva razvijanje konkurenčne sposobnosti na globalni ravni. Sodobne ITK tehnologije omogočajo razvoj novih primernejših poslovnih rešitev, ki temeljijo na medosebnem in medorganizacijskem sodelovanju. V sklopu magistrskega dela smo s pomočjo pregleda literature definirali sisteme za virtualno delovno mesto, kot tudi kriterije za njihovo identifikacijo. S pomočjo pregleda spleta smo dobili nabor rešitev ter jih medsebojno primerjali. Nazadnje smo opravili primerjavo z lastno rešitvijo. Glavne ugotovitve so pokazale, da je prihodnost v virtualnem delovnem mestu in da obstajajo različne rešitve, ki ustrezajo različnim zahtevam uporabnikov.
Keywords: virtualno delovno mesto, kooperativno delo, mreženje, razvoj
Published: 06.03.2015; Views: 458; Downloads: 68
.pdf Full text (4,03 MB)

8.
ODDALJENO UPRAVLJANJE IN NADZOR PAMETNE HIŠE PREKO MOBILNE PLATFORME ANDROID IN MIKROKRMILNIKA ARDUINO
Matjaž Lenhart, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili sistem pametne hiše SmartHome, ki smo ga razvili za uporabo na mobilni platformi Android in deluje na osnovi mikrokrmilnika Arduino. Sistem SmartHome uporabnikom omogoča oddaljeno upravljanje in nadzor nad pametno hišo. Pred začetkom uporabe aplikacije se uporabniki registrirajo znotraj mobilne aplikacije in tako pridobijo dostop do svoje pametne hiše preko mobilne aplikacije, ki obsega modul profila, videonadzora, nadzora naprav in sporočanja, tlorisnega pogleda, nastavitev ter arhiva prijav in videonadzora. Sistem prav tako omogoča samodejno upravljanje naprav glede na vrednosti senzorjev in uporabo scenarijev (na primer izklop vseh naprav), nastavitev termostata in še mnogo več. Skozi magistrsko delo bomo predstavili zgodovino pametnih hiš, mikrokrmilnik Arduino in mobilno platformo Android, mobilno aplikacijo SmartHome in njeno delovanje ter vso potrebno infrastrukturo, ki omogoča delovanje le-te. Prav tako bomo izdelali vzorčno maketo, kjer bomo prikazali delovanje pametne hiše.
Keywords: Android, mobilne aplikacije, pametna hiša, oddaljeni nadzor, sodobne hiše, tehnologija, avtomatizacija doma, krmiljenje naprav, mreženje naprav
Published: 27.09.2013; Views: 2461; Downloads: 518
.pdf Full text (5,87 MB)

9.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE IN IZBRANIH VPLIVNIH FAKTORJEV NA OBMOČJU SLOVENJ GRADCA
Matic Vrčkovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju se ukvarjamo s področjem turizma, in sicer problematiko manj znanih destinacij izven glavnih mest in glavnih turističnih poti. V začetku seminarja predstavljamo značilnosti destinacijskega managementa, pri katerem stroka vedno pogosteje opozarja na problematiko ruralnih in manj znanih krajev ter išče vedno nove priložnosti za razvoj turizma tudi na mestih, ki niso turistom najbolj znana. V svoji raziskavi in analizi virov predstavljamo pereč problem manj znanih krajev, ki je slaba omreženost oziroma neustrezna prometna infrastruktura. Poudarjamo tudi pomen marketinških aktivnosti in človeških virov – oboje je pogosta problematika manj znanih krajev izven glavnih mest. Kot rešitev za manj znane destinacije izven glavnih mest navajamo mreženje destinacij, ki poteka na več ravneh in po več fazah ter predstavlja povezovanje med gospodarskimi subjekti, investitorji, turisti, domačini in objekti na različnih, manjših in večjih destinacijah. Z mreženjem destinacij dosežemo sinergijski učinek, kjer celota deluje bolje kot njen posamezni element, tj. v našem primeru ena destinacija, oddaljena od glavnih turističnih poti. Prav tako v diplomskem seminarju prikazujemo oblikovanje turističnih produktov in storitev, pomen trženjskih raziskav in promocije za pridobivanje novih gostov in ohranjanje starih. Ugotavljamo, da so zaželeni inovativni pristopi, s katerimi pridobivamo nove goste in hkrati ohranjamo stare. V aplikativnem delu predstavljamo primerjave, ocene in opise projektov, ki se nam zdijo pomembni za razvoj turizma na območju Koroške in Slovenj Gradca. Po preučitvi ankete, ki smo jo pripravili, vidimo, da naše ugotovitve, projekti, ki so v pripravi in mnenja sogovornikov, ustrezajo pričakovanjem in potrjujejo hipotezo, ki smo jo postavili v začetku naloge.
Keywords: Turizem, periferija, manj znane destinacije, marketing destinacij, mreženje destinacij, oblikovanje izdelkov in storitev, analiza projektov za razvoj turizma.
Published: 27.11.2012; Views: 1171; Downloads: 167
.pdf Full text (846,13 KB)

10.
VKLJUČEVANJE STAROSTNIKA V RAČUNALNIŠKO PODPRTO MREŽENJE
Helena Blažun, 2011, dissertation

Abstract: Uvod – Spletne socialne mreže postajajo eden najpomembnejših medijev za osebno komunikacijo in interakcijo med ljudmi, v zadnjem času pa opažamo tudi porast uporabe spletnih socialnih mrež med starostniki (osebami, starimi 65 in več let). Študij, ki bi preučevale sodelovanje in uporabo spletnih socialnih mrež s strani starostnikov sicer skoraj ni zaslediti, pa vendarle obstaja nekaj študij primerov, kjer so starostniki povezani z informacijsko komunikacijsko tehnologijo in le-to izrabljajo predvsem za povezovanje in komunikacijo z družino, prijatelji ter za pridobivanje novih znanj in vseživljenjsko izobraževanje. Predložena doktorska disertacija preučuje vpliv spletnih socialnih mrež na starostnike, vidike uporabe in uporabnosti ter težave, ki se pojavljajo pri vključevanju starostnikov v spletne socialne mreže. Predvsem smo v doktorski disertaciji preučevali vpliv spletnih socialnih mrež na kakovost življenja starostnikov v aspektu preprečevanja in zmanjševanja izoliranosti in osamljenosti; to je še posebej pogost pojav med starostniki. Metode – V sklopu izvedene raziskave smo izvedli kvalitativno in kvantitativno raziskavo, v okviru katerih smo izdelali natančne analize podatkov in na podlagi rezultatov pripravili ustrezno interpretacijo. V okviru kvalitativne raziskave smo izvedli poglobljene intervjuje 3 anketirank, katerih odgovore smo natanko opisali ter se osredotočili predvsem na izjave, ki so jih anketiranke podale. V sklopu kvantitativne raziskave smo vključili osebe, stare med 45 in 74 let, v raziskavo pa je bilo vključenih 54 oseb. V okviru kvantitativne raziskave smo izvedli multivariatne statistične analize v programu IBM SPSS Statistics 19 ter generirali nekaj odločitvenih dreves v programskem okolju WEKA, s katerimi smo pripravili kvalitativno interpretacijo kvantitativnih podatkov (triangulacija). Rezultati – Kljub našemu pričakovanju, da starostniki kot največjo spodbudo sodelovanja v spletnih socialnih mrežah opredeljujejo navezovanje stikov, je raziskava pokazala nasprotno, in sicer so starostniki kot največjo spodbudo ocenili pridobivanje novega znanja, s čimer smo zavrgli hipotezo (1). Sodelovanje starostnikov v spletnih socialnih mrežah je povezano s številnimi strahovi, ki smo jih navedli v hipotezi (2), in sicer strah pred informacijsko komunikacijsko tehnologijo (1), nezaupanje v informacijske socialne mreže (2), posebne potrebe starostnikov (slabši vid, sluh, nemobilnost ipd.), (3), neznanje (4) in mnenje okolice (5). Hipotezo 2 smo preverjali na dva načina, a nobeden ni pokazal korelacije med predpostavljenim in dejanskim vrstnim redom ovir, to pomeni, da je tudi hipoteza (2) zavrnjena. V največji meri se starostniki vključujejo v spletno socialno mrežo Facebook, s čimer smo potrdili hipotezo (3). V največjem obsegu starostniki uporabljajo funkcionalnost pisanja sporočil prijateljem, obenem pa so izpovedali, da najmanj uporabljajo funkcionalnosti v zvezi z iskanjem partnerja. Posledica teh dejstev je zavrnitev hipoteze (4) in (5). Zaradi natančne preučitve raziskovalnega področja smo dodatno preverjali hipotezi (1) in (2), ki sta bili potrjeni, in sicer smo v sklopu dodatne hipoteze (1) ugotovili, da je za starostnike v spletnih socialnih mrežah pomemben stik in komunikacija. Prav tako pa smo potrdili dodatno hipotezo (2), podatki so pokazali, da starostniki še vedno v večji meri uporabljajo in se udejstvujejo v neinformatiziranih socialnih mrežah. Diskusija – Rezultati raziskave so pokazali navdušenje starostnikov nad uporabo spletnih socialnih mrež, predvsem nad funkcionalnostjo, možnostjo, da se lahko povezujejo z družino ter vzpostavljajo in vzdržujejo kontakte. Veliko starostnikov je izpostavilo, da jim trenutno znanje o uporabi spletnih socialnih mrež zadošča, nekateri pa so zelo inovativni in napredni in si želijo, da bi informacijska tehnologija hitro napredovala, da bi lahko bili del razvoja in imeli možnost izkoriščanja prednosti, ki jih le ta ponuja. Nekaj starostnikov je izpostavilo težave,
Keywords: Starostnik, Informacijsko komunikacijska tehnologija, Spletne socialne mreže, Spletno socialno mreženje, Računalniško podprto mreženje
Published: 01.08.2012; Views: 2689; Downloads: 439
.pdf Full text (3,61 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica