SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
RAZISKOVANJE MOTIVACIJSKIH FAKTORJEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Nataša Rupnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z raziskovanjem motivacijskih faktorjev študentskega dela v Sloveniji, natančneje na Filozofski fakulteti v Mariboru. Z metodo ankete je bilo preverjenih pet hipotez, ki se nanašajo na stopnjo pomembnosti posameznih motivov za študentsko delo, njihovo medsebojno povezanost, vpliv nekaterih drugih dejavnikov in posledice študentskega dela. Izkazalo se je, da je zaslužek od študentskega dela za našo populacijo predvsem sredstvo za finančno neodvisnost od staršev in lagodno življenje. Kot pomemben motiv se ob tem pojavlja tudi oblikovanje izhodišč za redno zaposlitev. Proti pričakovanjem se je izkazalo, da družbeno-ekonomski položaj študentov ne vpliva na stopnjo njihovega zanimanja za opravljanje del preko študentskega servisa, prav tako pa tudi ni povezan z njihovim zanimanjem za pridobitev boljših izhodišč za redno zaposlitev preko študentskega dela. Zanimivo je tudi, da obseg dela preko študentskega servisa ni statistično povezan z uspešnostjo pri študiju. Navedene ugotovitve kažejo na spremembo trenda na področju študentskega dela, ki sovpada s spremembami v višje-/visoko-šolskem in univerzitetnem izobraževanju. In sicer, temeljna motiva za študentsko delo nista več pridobivanje delovnih izkušenj s področja študija in sredstev, potrebnih za lažje financiranje študija (takšen je bi namreč prvotni namen študentskega dela). Ker je temu tako, želi vlada študentsko delo v prvi vrsti omejiti z Zakonom o malem delu, v drugi pa z Bolonjsko reformo.
Keywords: študentsko delo, motivacijski faktorji: sredstva za preživetje in financiranje študija, možnost lagodnega življenja, finančna neodvisnost od staršev, pridobivanje delovnih izkušenj, socialno mreženje, stik s potencialnimi delodajalci, gradnja osebnega delovnega profila; študentje Filozofske fakultete v Mariboru.
Published: 10.11.2010; Views: 2377; Downloads: 147
.pdf Full text (411,38 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ
Gregor Glažar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja odločitveni model pri izbiri poslovnih družbenih omrežij. Prvi del se osredotoča na sámo področje družbenih omrežij. V drugem delu smo podrobno predstavili poslovna družbena omrežja. Omejili smo se na pregled le nekaterih poslovnih družbenih omrežij. V tem delu smo določili ter opisali tudi kriterije, po katerih smo izvedli primerjalno analizo. V tretjem delu smo predstavili uporabo teorije odločanja. Na koncu tega poglavja smo vsako poslovno družbeno omrežje primerjali po kriterijih ter tako ugotavljali prednosti in slabosti. Na koncu smo povzeli rezultate raziskave in sprejeli oziroma zavrnili hipoteze, postavljene na začetku.
Keywords: družbena omrežja, poslovna družbena omrežja, poslovno mreženje, primerjalna analiza, teorija odločanja, odločitveni model.
Published: 26.05.2011; Views: 1921; Downloads: 268
.pdf Full text (2,98 MB)

4.
PREDLOG NOVEGA KONCEPTA TRŽENJA, TEMELJEČEGA NA MREŽENJU, ZA IZBRANO SLOVENSKO DESTINACIJO
Ana Jutriša, 2011, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju z naslovom »Predlog novega koncepta trženja, temelječega na mreženju, za izbrano slovensko destinacijo« smo raziskovali možnosti, kako privabiti do vseh turistični ponudnikov v destinaciji Obsotelje in Kozjansko več gostov s pomočjo mreženja. V uvodnem poglavju smo najprej opredelili problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju smo navedli predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju problema. V drugem poglavju smo se seznanili s temeljnim konceptom turistične destinacije s poudarkom na mreženju turističnih nosilcev za potrebe trženja. Ugotovili smo, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju trženjskega spleta destinacije in kaj vse sooblikuje celokupno turistično storitev. Tretje poglavje je namenjeno opisu danosti destinacije Obsotelje in Kozjansko, kjer smo najprej identificirali in analizirali ključne turistične ponudnike v občinah Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, kakšno je trenutno stanje sodelovanja med turističnimi ponudniki in njihovo pripravljenost za partnerstvo. Z analizo ankete, ki smo jo opravili med tujimi hotelskimi gosti, nastanjenimi v Rogaški Slatini in Podčetrtku, pa smo dobili smernice za predloge k izboljšavi trenutne turistične ponudbe destinacije. V četrtem poglavju smo predstavili gostinsko podjetje Marka, d. o. o., ki bi lahko s svojim intenzivnejšim sodelovanjem s turističnimi ponudniki destinacije v večji meri prispevalo k raznovrstnosti regijske turistične podobe. V zadnjem, petem in sklepnem poglavju smo povzeli ključne ugotovitve in zaključili s predlogi izboljšav na področju mreženja lokalnih turističnih ponudnikov.
Keywords: turistična destinacija, mreženje, trženje, Obsotelje in Kozjansko, zdravilišče, podjetje Marka, d. o. o., gastronomija, turistični ponudniki, turistična ponudba, dvorec Strmol.
Published: 28.11.2011; Views: 1532; Downloads: 142
.pdf Full text (850,16 KB)

5.
VKLJUČEVANJE STAROSTNIKA V RAČUNALNIŠKO PODPRTO MREŽENJE
Helena Blažun, 2011, dissertation

Abstract: Uvod – Spletne socialne mreže postajajo eden najpomembnejših medijev za osebno komunikacijo in interakcijo med ljudmi, v zadnjem času pa opažamo tudi porast uporabe spletnih socialnih mrež med starostniki (osebami, starimi 65 in več let). Študij, ki bi preučevale sodelovanje in uporabo spletnih socialnih mrež s strani starostnikov sicer skoraj ni zaslediti, pa vendarle obstaja nekaj študij primerov, kjer so starostniki povezani z informacijsko komunikacijsko tehnologijo in le-to izrabljajo predvsem za povezovanje in komunikacijo z družino, prijatelji ter za pridobivanje novih znanj in vseživljenjsko izobraževanje. Predložena doktorska disertacija preučuje vpliv spletnih socialnih mrež na starostnike, vidike uporabe in uporabnosti ter težave, ki se pojavljajo pri vključevanju starostnikov v spletne socialne mreže. Predvsem smo v doktorski disertaciji preučevali vpliv spletnih socialnih mrež na kakovost življenja starostnikov v aspektu preprečevanja in zmanjševanja izoliranosti in osamljenosti; to je še posebej pogost pojav med starostniki. Metode – V sklopu izvedene raziskave smo izvedli kvalitativno in kvantitativno raziskavo, v okviru katerih smo izdelali natančne analize podatkov in na podlagi rezultatov pripravili ustrezno interpretacijo. V okviru kvalitativne raziskave smo izvedli poglobljene intervjuje 3 anketirank, katerih odgovore smo natanko opisali ter se osredotočili predvsem na izjave, ki so jih anketiranke podale. V sklopu kvantitativne raziskave smo vključili osebe, stare med 45 in 74 let, v raziskavo pa je bilo vključenih 54 oseb. V okviru kvantitativne raziskave smo izvedli multivariatne statistične analize v programu IBM SPSS Statistics 19 ter generirali nekaj odločitvenih dreves v programskem okolju WEKA, s katerimi smo pripravili kvalitativno interpretacijo kvantitativnih podatkov (triangulacija). Rezultati – Kljub našemu pričakovanju, da starostniki kot največjo spodbudo sodelovanja v spletnih socialnih mrežah opredeljujejo navezovanje stikov, je raziskava pokazala nasprotno, in sicer so starostniki kot največjo spodbudo ocenili pridobivanje novega znanja, s čimer smo zavrgli hipotezo (1). Sodelovanje starostnikov v spletnih socialnih mrežah je povezano s številnimi strahovi, ki smo jih navedli v hipotezi (2), in sicer strah pred informacijsko komunikacijsko tehnologijo (1), nezaupanje v informacijske socialne mreže (2), posebne potrebe starostnikov (slabši vid, sluh, nemobilnost ipd.), (3), neznanje (4) in mnenje okolice (5). Hipotezo 2 smo preverjali na dva načina, a nobeden ni pokazal korelacije med predpostavljenim in dejanskim vrstnim redom ovir, to pomeni, da je tudi hipoteza (2) zavrnjena. V največji meri se starostniki vključujejo v spletno socialno mrežo Facebook, s čimer smo potrdili hipotezo (3). V največjem obsegu starostniki uporabljajo funkcionalnost pisanja sporočil prijateljem, obenem pa so izpovedali, da najmanj uporabljajo funkcionalnosti v zvezi z iskanjem partnerja. Posledica teh dejstev je zavrnitev hipoteze (4) in (5). Zaradi natančne preučitve raziskovalnega področja smo dodatno preverjali hipotezi (1) in (2), ki sta bili potrjeni, in sicer smo v sklopu dodatne hipoteze (1) ugotovili, da je za starostnike v spletnih socialnih mrežah pomemben stik in komunikacija. Prav tako pa smo potrdili dodatno hipotezo (2), podatki so pokazali, da starostniki še vedno v večji meri uporabljajo in se udejstvujejo v neinformatiziranih socialnih mrežah. Diskusija – Rezultati raziskave so pokazali navdušenje starostnikov nad uporabo spletnih socialnih mrež, predvsem nad funkcionalnostjo, možnostjo, da se lahko povezujejo z družino ter vzpostavljajo in vzdržujejo kontakte. Veliko starostnikov je izpostavilo, da jim trenutno znanje o uporabi spletnih socialnih mrež zadošča, nekateri pa so zelo inovativni in napredni in si želijo, da bi informacijska tehnologija hitro napredovala, da bi lahko bili del razvoja in imeli možnost izkoriščanja prednosti, ki jih le ta ponuja. Nekaj starostnikov je izpostavilo težave,
Keywords: Starostnik, Informacijsko komunikacijska tehnologija, Spletne socialne mreže, Spletno socialno mreženje, Računalniško podprto mreženje
Published: 01.08.2012; Views: 2261; Downloads: 392
.pdf Full text (3,61 MB)

6.
SVETOVNI SPLET KOT MEDIJ ZA POMOČ MEDICINSKI SESTRI
Natalija Štelcl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Od sredine devetdesetih let se je uporaba svetovnega spleta med posamezniki zelo razširila. V njegovih začetkih konec šestdesetih, ko je nastal iz računalniškega programa, ki ga je sofinanciralo ameriško obrambno ministrstvo, je imel dostop do spleta le malokdo. Danes je dostopen več kot četrtini svetovnega in več kot polovici evropskega prebivalstva. Na tem informacijskem velikanu se nahaja neizmerljiva količina informacij. Vse novosti se na spletu pojavijo precej hitreje kot v tiskanih medijih (knjige, revije) in drugih medijih (televizija, radio), predvsem zaradi očitnih prednosti kot so enostavnejša priprava in objava v nasprotju z ostalimi mediji, kjer je potrebnega več časa za urejanje, tiskanje in distribucijo. Ker je svetovni splet splošno dostopen, informacije večinoma zelo ažurne in verodostojne in ker se nanj lahko dostopa praktično od vsepovsod, je lahko v veliko pomoč tudi medicinski sestri. V pomoč so ji lahko spletne strani, namenjene širšemu krogu obiskovalcev ali pa ožje specializirane strani, kjer so informacije namenjene določenemu krogu uporabnikov in jih najdemo na spletnih straneh raznih knjižnic, v obliki člankov in raziskav. Nekaj teh spletnih strani smo v diplomskem delu tudi bolj podrobno raziskali. Zadnjih nekaj let so se pričele pojavljati spletne strani novejše generacije, tako imenovane »Web 2.0« spletne strani. Te spletne strani temeljijo na socialnih stikih, torej na povezovanju med posamezniki in novejših tehnologijah prikazovanja in obdelovanja informacij. Danes določen delež medicinskih sester uporablja ta spletna mesta za pridobivanje in posredovanje znanja, povezovanje, medsebojno komunikacijo, izmenjavo izkušenj in tudi socialne stike. V diplomskem delu smo podrobneje raziskali, kako dobro medicinske sestre poznajo spletne strani druge generacije, ali omenjene spletne strani uporabljajo in v kakšni meri v njih aktivno sodelujejo. Rezultati raziskave kažejo, da medicinske sestre sicer poznajo spletne strani druge generacije, vendar jih aktivno ne uporabljajo v takšni meri, da bi jim bile v pomoč pri delu.
Keywords: splet, medicinske sestre, iskanje informacij, mreženje
Published: 01.02.2012; Views: 1586; Downloads: 92
.pdf Full text (1,05 MB)

7.
Medvrstniško nasilje preko interneta
Nadja Venema Bačun, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V tej diplomski nalogi sem se ukvarjala s problemom medvrstniškega nasilja preko interneta in mobilne telefonije. Zanimanje za to temo je predvsem spodbudila lastna uporaba interneta ter pojavljanje te vrste problematike v tujini, kjer so bile izvedene že kar obsežne raziskave. Rezultate teh raziskav sem uporabila tudi pri svojem delu ter se navezovala na njih skozi svojo diplomsko nalogo.Potegnila sem vzporednice med tradicionalnim in internetnim nasiljem ter ugotavljala, kako in kje poteka nasilje preko interneta. Z razmahom strani za socialno mreženje se je družabno življenje otrok in mladostnikov preselilo na internet in s tem so se pojavile nove priložnosti za nasilneže. Prav tako so me zanimali preventivni ukrepi in predlogi, ki jih podaja stroka za varno uporabo interneta. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti razširjenost te vrste nasilje med osnovno in srednješolci na širšem mariborskem območju. Zanimalo me je v koliki meri so se otroci in mladostniki že srečali s to vrsto nasilja in kakšen odnos imajo do njega. Podatke sem pridobila z anketnim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da se ta vrsta nasilja pojavlja v meri, ki jo ugotavljajo že raziskave iz tujine. Veliko te vrste nasilja se pojavlja preko strani za socialno mreženje, ki jih učenci in dijaki tudi največ uporabljajo. Veliko je groženje, širjenja govoric ipd. Otroci in mladostniki imajo do tega nasilja v veliki meri odklonilen odnos in menijo, da to predstavlja resen problem. Šole bi se morale zavestno usmerjati v preventivno delovanje na področju nasilja preko interneta in internetne varnosti. Res je, da je to nasilje zelo težko obvladovati in nadzorovati, vendar je učence dokaj enostavno opremiti s potrebnimi znanji s katerimi zaščitijo sami sebe.
Keywords: nasilje preko interneta, varna uporaba interneta, socialno mreženje, vrstniško nasilje, tradicionalno nasilje
Published: 12.06.2012; Views: 3038; Downloads: 430
.pdf Full text (793,70 KB)

8.
9.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE IN IZBRANIH VPLIVNIH FAKTORJEV NA OBMOČJU SLOVENJ GRADCA
Matic Vrčkovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju se ukvarjamo s področjem turizma, in sicer problematiko manj znanih destinacij izven glavnih mest in glavnih turističnih poti. V začetku seminarja predstavljamo značilnosti destinacijskega managementa, pri katerem stroka vedno pogosteje opozarja na problematiko ruralnih in manj znanih krajev ter išče vedno nove priložnosti za razvoj turizma tudi na mestih, ki niso turistom najbolj znana. V svoji raziskavi in analizi virov predstavljamo pereč problem manj znanih krajev, ki je slaba omreženost oziroma neustrezna prometna infrastruktura. Poudarjamo tudi pomen marketinških aktivnosti in človeških virov – oboje je pogosta problematika manj znanih krajev izven glavnih mest. Kot rešitev za manj znane destinacije izven glavnih mest navajamo mreženje destinacij, ki poteka na več ravneh in po več fazah ter predstavlja povezovanje med gospodarskimi subjekti, investitorji, turisti, domačini in objekti na različnih, manjših in večjih destinacijah. Z mreženjem destinacij dosežemo sinergijski učinek, kjer celota deluje bolje kot njen posamezni element, tj. v našem primeru ena destinacija, oddaljena od glavnih turističnih poti. Prav tako v diplomskem seminarju prikazujemo oblikovanje turističnih produktov in storitev, pomen trženjskih raziskav in promocije za pridobivanje novih gostov in ohranjanje starih. Ugotavljamo, da so zaželeni inovativni pristopi, s katerimi pridobivamo nove goste in hkrati ohranjamo stare. V aplikativnem delu predstavljamo primerjave, ocene in opise projektov, ki se nam zdijo pomembni za razvoj turizma na območju Koroške in Slovenj Gradca. Po preučitvi ankete, ki smo jo pripravili, vidimo, da naše ugotovitve, projekti, ki so v pripravi in mnenja sogovornikov, ustrezajo pričakovanjem in potrjujejo hipotezo, ki smo jo postavili v začetku naloge.
Keywords: Turizem, periferija, manj znane destinacije, marketing destinacij, mreženje destinacij, oblikovanje izdelkov in storitev, analiza projektov za razvoj turizma.
Published: 27.11.2012; Views: 848; Downloads: 144
.pdf Full text (846,13 KB)

10.
ODDALJENO UPRAVLJANJE IN NADZOR PAMETNE HIŠE PREKO MOBILNE PLATFORME ANDROID IN MIKROKRMILNIKA ARDUINO
Matjaž Lenhart, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili sistem pametne hiše SmartHome, ki smo ga razvili za uporabo na mobilni platformi Android in deluje na osnovi mikrokrmilnika Arduino. Sistem SmartHome uporabnikom omogoča oddaljeno upravljanje in nadzor nad pametno hišo. Pred začetkom uporabe aplikacije se uporabniki registrirajo znotraj mobilne aplikacije in tako pridobijo dostop do svoje pametne hiše preko mobilne aplikacije, ki obsega modul profila, videonadzora, nadzora naprav in sporočanja, tlorisnega pogleda, nastavitev ter arhiva prijav in videonadzora. Sistem prav tako omogoča samodejno upravljanje naprav glede na vrednosti senzorjev in uporabo scenarijev (na primer izklop vseh naprav), nastavitev termostata in še mnogo več. Skozi magistrsko delo bomo predstavili zgodovino pametnih hiš, mikrokrmilnik Arduino in mobilno platformo Android, mobilno aplikacijo SmartHome in njeno delovanje ter vso potrebno infrastrukturo, ki omogoča delovanje le-te. Prav tako bomo izdelali vzorčno maketo, kjer bomo prikazali delovanje pametne hiše.
Keywords: Android, mobilne aplikacije, pametna hiša, oddaljeni nadzor, sodobne hiše, tehnologija, avtomatizacija doma, krmiljenje naprav, mreženje naprav
Published: 27.09.2013; Views: 1916; Downloads: 448
.pdf Full text (5,87 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica