1. Karakterizacija eno- in dvoslojnih polimernih membran, pripravljenih z mokro fazno inverzijo v ternarnem sistemu polisulfon/N,Ndimetilacetamid/voda : diplomsko delo univerzitetnega študijaLidija Dolenc, 2002, undergraduate thesis Keywords: nastajanje membran, polimerne asimetrične porozne membrane, polisulfon, mokra fazna inverzija, motnost, skrčitev, pretok čiste vode
Published: 26.07.2007; Views: 2437; Downloads: 0 |
2. |
3. OVREDNOTENJE HIPOTEZ MEHANIZMOV FORMIRANJA POLIMERNIH ASIMETRIČNIH PORIZNIH MEMBRAN Z MOKRO FAZNO INVERZIJOAleš Poznič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Polimerne membrane se bodo v bodoče uporabljale za separacijske postopke, ki bodo imeli veliko prednosti, kot sta na primer: nižja poraba energije in bolj selektivno ločevanje snovi. Da jih bomo lahko uporabljali, moramo v začetku poznati njihove nastanke. Mehanizem nastanka polimernih asimetričnih poroznih membran, pripravljenih po mokrem postopku fazne inverzije, je še dokaj neznan. Zaradi tega smo v diplomskem delu zbrali raziskovalne podatke za specifična sistema CA/ACE/voda in CA/THF/voda, ki so nastali v našem laboratoriju in jih podrobno analizirali. Ternarna sistema sta specifična zato, ker se pri njiju pojavlja zakasnitveni čas nastanka motnosti. To pomeni, da opazimo motnost pri nastanku membrane po pretečenem določenem času. Ta je odvisen od debeline nanosa, koncentracije polimerne raztopine in predvsem topila. Posledično je od zakasnitvenega časa nastanka motnosti odvisna debelina formirane membrane. Glede na podobnosti in razlike membrano-tvornih sistemov kot so zakasnitveni čas nastanka motnosti, naklon kota motnosti, maksimalna motnost, debelina in topilo, smo uvrstili membrano-tvorne sisteme v območja oz. tipe. Tako smo v sistemih CA/ACE/voda in CA/THF/voda odkrili različna območja obnašanja tega sistema. Kar je bil tudi cilj naše naloge.
Keywords: polimerne membrane, celulozni acetat, aceton, tetrahidrofuran, zakasnitveni čas nastanka motnosti, maksimalna motnost, debelina membrane, mehanizem nastanka membran
Published: 22.12.2009; Views: 2313; Downloads: 168
 Full text (9,10 MB) |
4. VPLIV DODANE VODE NA FORMIRANJE POLIMERNIH ASIMETRIČNIH POROZNIH MEMBRAN PO POSTOPKU MOKRE FAZNE INVERZIJE V TERNARNEM SISTEMU CELULOZNI ACETAT (CA) / TETRAHIDRO FURAN (THF): VODABoštjan Klep, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na raziskavi polimernih asimetričnih poroznih membran, narejenih s postopkom mokre fazne inverzije. Membrane so formirane iz celuloznega acetata (CA), tetrahidro furana (THF) in destilirane vode.
Prioriteta med nastankom membran je bilo merjenje motnosti, ki se je spreminjalo glede na dodano količino masnega deleža destilirane vode. Masni delež destilirane vode je prav tako vplival na merjenje naše druge karakteristike — debeline. S povečanjem masnega deleža destilirane vode se debelina membran sorazmerno povečuje. Zakasnitvemi čas se je pojavljal kot zakasnelo razmešanje med CA in THF pri nižjih koncentracijah raztopin polimera in pri naraščujočih debelinah nanosa.
Keywords: asimetrične porozne membrane, mokra fazna inverzija, celulozni acetat, tetrahidro furan, motnost, povprečna debelina, zakasnitveni čas.
Published: 27.01.2010; Views: 2317; Downloads: 112
Full text (1,04 MB) |
5. Mehanizem nastajanja polimerne asimetrične porozne membrane z mokrim postopkom fazne inverzijeČrtomir Stropnik, Leonida Oberš, Vesna Lahovnik, 1997, original scientific article Abstract: Kvalitativno je predstavljen mehanizm nastajanja polimerne asimetrične porozne membrane po mokrem postopku fazne inverzije. Nastanek morfoloških značilnosti membran iz celuloznega acetata, polisulfona, polimetilmetakrilata,termoplastičnega poliuretana in poliamida 4,6 je interpretiran s `potmi sestave` v ternarnem faznem diagramu polimer/topilo:netopilo ter podprt z evidencami pojavov motnosti med nastajanjem membrane, skrčitve ulite raztopine polimera v (proto)membrano in s permeabilnostjo nastalih membran z vodo.
Keywords: kemija, polimeri, membrane, nastanek membran, morfologija, motnost, skrčitev, pretok
Published: 10.07.2015; Views: 679; Downloads: 48
 Link to full text |
6. Projektiranje manjše naprave za pripravo vode - proces sedimentacijeStojan Razbornik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Sedimentacija z uporabo kemične koagulacije in flokulacije služi zmanjševanju povečane motnosti v surovi vodi za potrebe priprave pitne vode. V ta namen obstaja več različnih izvedb sedimentacij, ki so odvisne od suspendiranih delcev, ki se nahajajo v surovi vodi.
Namen projektiranja sedimentacije je bil določiti glede na vhodne parametre in zahteve
Ustrezno tehnično rešitev, ki bo zagotavljala optimalno sedimentacijo. Določiti velikost bazenov za Koagulacijo, Flokulacijo, Sedimentacijo z upoštevanjem zahtevane kapacitet in upoštevanjem zadrževalnih časov.
Rezultati projektiranja se morajo kazati v visoki učinkovitosti procesa, kjer je potrebno zagotoviti motnost pod 1 NTU z omejenimi obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški.
Keywords: Sedimentacija, koagulacija, flokulacija, motnost, odvečno blato, lamelni separator, surova voda, pitna voda
Published: 28.09.2016; Views: 649; Downloads: 93
Full text (3,40 MB) |
7. Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjevTina File, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Keywords: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Published: 08.10.2020; Views: 51; Downloads: 0
Full text (2,07 MB) |
8. Razvoj metode za določevanje ekvivalentne točke pri obarjanju fluoridov iz ekstrakta po obdelavi izrabljenih katodnih ostankov elektrolize aluminijaErik Mihelič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na razvoj metode, s katero bi najlažje določili ekvivalentno točko obarjanja fluoridnih ionov. Problem izhaja iz raztopine vodnega ekstrakta katodnih ostankov, ki so bili izločeni iz uporabe v proizvodnji aluminija. Za namene recikliranja odpadkov in varovanja okolja pred nevarnimi snovmi je potrebno fluor iz raztopine odstraniti. Ena od metod je obarjanje s kalcijevimi ioni, ki jih uvajamo s suspenzijo kalcijevega hidroksida. Obarjanje poteka po reakciji:
Ca(OH)2(s)+2NaF(aq) → CaF2(s) + 2NaOH(aq)
Imamo opravka z dvema različnima oborinama, to sta Ca(OH)2 in CaF2. Topnostni produkt drugega (Ksp = 3,9*10-9) je bistveno manjši od prvega (Ksp = 5,5*10-6), kar omogoča uspešno obarjanje CaF2.
Tekom raziskovanja je bilo ugotovljeno, da direktno merjenje ekvivalentne točke s pH ali prevodnostjo ni mogoče. V raziskavi je bila ugotovljena pomembna razlika v motnosti posamezne oborine. Na podlagi tega lahko izmerimo ekvivalentno točko obarjanja, kar je bilo ključno pri načrtovanju metode. Izkaže se, da je merjenje motnosti oborin veliko bolj natančna metoda kot merjenje koncentracije fluoridnih ionov, saj je v osnovi merjena raztopina zelo alkalna, ISE za fluor pa zahteva merilno območje pH vzorca med 5 in 8 in tako ne omogoča direktnega merjenja.
Ugotovili smo tudi, da se ves fluor ne izobori, saj mu to preprečuje ionsko ravnotežje obarjalne raztopine. Z analizo motnosti smo se približali meritvi ekvivalentne točke, ki smo nato z merjenjem fluora natančno potrdili.
Keywords: obarjanje, kalcijev fluorid, ekvivalentna točka, motnost, kalcijev hidroksid
Published: 08.10.2020; Views: 60; Downloads: 18
Full text (1,40 MB) |
