1. Aktivnosti zdravstvene nege pri izvajanju telemetrij in vpliv na zdravstvene izideNuša Kirbiš, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Telemetrija je definirana kot električna dejavnost srčne mišice. Gre za eno izmed najpomembnejših neinvazivnih orodij za spremljanje srčnih bolezni in zapletov. Preko prenosne telemetrije zdravstveno osebje spremlja srčni utrip in ritem ter morebitna odstopanja zdravstvenega stanja pacienta. Cilj zaključnega dela je predstaviti telemetrijo in uporabo le-te v kliničnem okolju, aktivnosti zdravstvene nege pri izvajanju telemetrij ter predstaviti zdravstvene izide pri pacientih.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo pregledali literaturo s področja telemetrije, njenega vpliva na zdravstvene izide pacientov s kardiološkim obolenjem in aktivnosti zdravstvene nege v podatkovnih bazah Science Direct, PubMed, SAGE Journals in CINAHL. Potek iskanja smo prikazali v PRISMA diagramu. Moč dokazov uporabljenih raziskav smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov; sintezo zbranih podatkov smo prikazali s pomočjo sintezne tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 od 128 izbranih člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Uporabili smo članke na nivoju 5, torej opazovalne raziskave. Ugotovljeno je, da so najpogostejše aktivnosti zdravstvene nege menjavanje elektrod in pravilna higiena kože, spremljanje in poznavanje smernic za snemanje telemetrije in poznavanje motenj v elektrokardiografskem signalu.
Razprava in zaključek: Uporaba telemetrije pri pacientih z motnjami srčnega ritma prispeva k varnejši in kvalitetnejši obravnavi pacienta. S stalnim spremljanjem pacientovega srčnega ritma in utripa lahko preprečimo morebitne neugodne dogodke, ki bi lahko ogrožali pacientovo življenje.
Keywords: telemetrija, kardiološka obolenja, motnje srčnega ritma, zdravstveni izidi
Published in DKUM: 25.01.2023; Views: 786; Downloads: 129
 Full text (1,98 MB) |
2. Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravniStaša Vodička, 2021, doctoral dissertation Abstract: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni.
Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine.
Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo.
Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Keywords: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Published in DKUM: 20.07.2021; Views: 1289; Downloads: 141
Full text (4,97 MB) |
3. Kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnjeSandra Čelan, 2021, undergraduate thesis Abstract: Motnje srčnega ritma so pogost spremljevalec nekaterih srčnih bolezni. Motnje srčnega ritma vplivajo na kakovost življenja otroka ter njegove družine, zato ti potrebujejo podporo in razumevanje zdravstvenega in negovalnega tima. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje in s katerimi ukrepi lahko izboljšamo kakovost njegovega življenja. V empiričnem delu raziskave smo podatke zbirali s pomočjo metode intervjuiranja. Intervju vsebuje 26 vprašanj, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda, analize in sinteze literature s področja AV bloka III. stopnje v povezavi s kakovostjo življenja otroka. Dobljene podatke z delno strukturiranim intervjujem, smo obdelali s kvalitativno analizo podatkov; kodiranjem, kjer smo členili in združevali različne podatke ter kategorizirali posamezne kode intervjuja v kategorije višjega reda ter tako dobili smiselno analizo. Rezultati raziskave kažejo na to, da je kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje lahko dobra, če se upošteva vse dejavnike, ki pripomorejo k temu. Prav tako je raziskava pokazala, da kljub temu, da je način življenja otroka v večini primerov primerljiv z načinom življenja zdravih otrok, obstajajo omejitve, ki se jih je za boljšo kakovost življenja treba držati. Kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje je lahko dobra in primerljiva s kakovostjo življenja otrok, ki takšnih zdravstvenih težav nimajo. Je pa pomembno, da se tako starši kot otroci sami zavedajo, da je za zdravje treba marsikaj narediti, se nekaterim stvarem tudi odpovedati, predvsem pa zaupati v moč medicine ter predvsem pozitivno živeti življenje.
Keywords: otrok, AV blok III. stopnje, kakovost življenja, motnje srčnega ritma.
Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 978; Downloads: 90
Full text (1,38 MB) |
4. Spremljanje motenj srčnega ritma z biometričnimi senzorji v oblačilih : diplomsko deloSandi Horvat, 2019, undergraduate thesis Abstract: Pametne ure so vsakodnevni pripomoček, ki je vedno bolj razširjen. Prav tako vidimo porast motenj srčnega ritma tudi pri mladih. V zaključnem delu smo najprej opredelili, kako srce deluje, kako je sestavljeno in opisali motnje srca in jih razdelili. Primerjali smo obstoječe aplikacije, ki merijo srčni utrip s pomočjo senzorja na pametni uri in povzeli, če so zbrani podatki zadosti natančni in pregledni za prepoznanje in spremljanje motenj srčnega ritma. Večina aplikacij ne prikazuje podatkov zadosti natančno, zato zanesljivo spremljanje motenj ni mogoče. Pametna ura lahko služi kot orodje za spremljanje srčnega ritma. Če pa s pomočjo ure zaznamo nepravilnosti, je vseeno potreben obisk specialista.
Keywords: motnje srčnega ritma, aritmija, biometrični senzorji, srčni utrip, pametna ura
Published in DKUM: 13.11.2019; Views: 1433; Downloads: 135
Full text (1000,88 KB) |
5. |
6. Ukrepi zdravstveno negovalnega kadra ob motnjah srčnega ritmaLucija Potnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Motnje srčnega ritma so eden večjih problemov sodobne kardiologije, zato ker se pogosto pojavljajo pri najrazličnejših boleznih srca in pa zato, ker njihovo zdravljenje še zdaleč ni povsem zadovoljivo in rešeno. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili anatomijo in fiziologijo srca, opisali najpogostejše prekatne in nadprekatne motnje srčnega ritma, kjer smo pri vsaki motnji prikazali tudi EKG posnetek. Opisali smo diagnostične postopke pri ugotavljanju motenj ritma in metode zdravljenja le teh. Predstavili smo tudi algoritme temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja odraslih. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili v UKC Maribor s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je bil sestavljen iz 25 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 članov negovalnega kadra. Raziskava je bila izvedena meseca marca 2012. Ugotovili smo, da zdravstveno osebje kar dobro pozna nevarne motnje srčnega ritma in tudi pravilne ukrepe. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da člani negovalnega tima ob oživljanju izvajajo tudi določene ukrepe, za katere niso usposobljeni, vendar si dodatnih kompetenc na tem področju ne želijo. Medicinske sestre na različnih področjih dela potrebujejo še dodatna znanja o vzrokih nastanka motenj ritma ter o pravilnih, nujnih ukrepih. Naše mnenje je, da se takšno znanje zagotovi le z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na tem področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo pacientov v srčnem zastoju.
Keywords: motnje srčnega ritma, nujni ukrepi, medicinska sestra, oživljanje, supraglotični pripomočki, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma
Published in DKUM: 04.07.2012; Views: 3020; Downloads: 536
Full text (3,10 MB) |
7. Pregled motenj srčnega ritma pri bolnikih na kardiološkem oddelkuMateja Podergajs, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili motnje srčnega ritma. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje in zgradbo obtočil, vzroke, klinične znake in simptome in hemodinamske posledice motenj srčnega ritma. Predstavili smo najpogostejše nadprekatne, prekatne in motnje srčnega ritme, katere so povzročene zaradi bolezni sinusnega vozla ali prevodnega sistema, ob vsaki motnji pa je prikazan tudi EKG posnetek. Opisali smo najpogostejše preiskave za ugotavljanje motenj srčnega ritma. Opredelili smo vlogo medicinske sestre pri motnjah srčnega ritma, njeno vlogo pri snemanju EKG-ja ter pri monitoringu. Predstavili smo srčne ritme, katere mora medicinska sestra prepoznati, in kako pri teh pravilno ukrepati. V okviru raziskovalnega dela smo raziskali, katere motenje srčnega ritma so, na kardiološkem oddelku SB Celje, najpogostejše v prvih 24 urah hospitalizacije pri monitoriranih bolnikih ter simptome, ki so jih pri motnjah ritma navajali bolniki ali smo jih z meritvami ugotovili sami. Ugotavljali smo delež življenjsko ogrožajočih motenj srčnega ritma, natančnost ugotavljanja in dokumentiranja aritmij s strani medicinskih sester in njihovo ukrepanje pri življenjsko ogrožajočih motnjah srčnega ritma pred prihodom zdravnika.
Keywords: motnje srčnega ritma, medicinska sestra, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma, ukrepanje, dokumentiranje
Published in DKUM: 09.12.2011; Views: 4373; Downloads: 914
Full text (1,49 MB) |
8. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI BOLNIKU Z MOTNJAMI SRČNEGA RITMABrigita Stegne, 2010, undergraduate thesis Abstract: Sodoben način življenja, vključno s podaljšanjem življenjske dobe, je vzrok za porast srčnožilnih obolenj, med katere spadajo tudi motnje srčnega ritma. Zlasti so v porastu preddvorne ali supraventrikularne motnje srčnega ritma, kot so: paroksizmalna supraventrikularna tahikardija, preddvorno migetanje (atrijska fibrilacija) in preddvorno plapolanje (atrijska undulacija). Zdravljenje pacientov s preddvornimi motnjami srčnega ritma poteka tako medikamentozno kot tudi z elektrokonverzijo. V diplomski nalogi sta predstavljeni anatomija in fiziologija srca. Prav tako so predstavljene različne motnje srčnega ritma. Navedene so preiskave, ki se izvajajo pri pacientih z motnjami srčnega ritma in kakšno vlogo ima medicinska sestra pri teh preiskavah. Obravnavane so naloge medicinske sestre pri različnih preiskavah srca. Predstaviti želimo, kako pomembna je zdravstvena nega pri pacientih z motnjami srčnega ritma. Vključena mora biti v celoten potek zdravljenja. Zdravstveni team (zdravnik, medicinska sestra, zdravstveni tehnik) mora biti dobro poučen o motnjah srčnega ritma in načinih zdravljenja, ker le tako lahko pacientu nudijo ustrezno pomoč in mu posredujejo vse potrebne informacije. Vloga medicinske sestre, ki dela s takim pacientom, je zelo pomembna, saj je življenje pacienta lahko ogroženo. Samo pravilen odziv medicinske sestre na spremenjeno pacientovo stanje je pogosto ključnega pomena. Nujno je, da ima medicinska sestra dodatna specialna znanja, kamor življenjsko nevarne motnje srčnega ritma prav gotovo sodijo, ki ji pomagajo pri pravih odločitvah in prevzemanju odgovornosti.
Keywords: Ključne besede: motnje srčnega ritma, preiskave srca, pacient, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 09.03.2010; Views: 6491; Downloads: 1352
Full text (3,18 MB) |
