1. Motnje spanja in vloga železa pri otrocih z avtizmomManca Knez, Domen Korošec, 2024, final research report Abstract: Motnje spanja predstavljajo eno izmed pogostejših pridruženih obolenj pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (MAS). Bistveno vplivajo na stopnjo izraženosti simptomatike avtizma in lahko slabšajo dnevno funkcioniranje posameznika. Pomanjkanje železa je v raziskavah povezano z nastankom motenj spanja. Namen naše raziskave je bil pregled statusa železa pri pacientih z MAS, njegove povezave s pridruženimi motnjami spanja in vpliva ostalih dejavnikov na motnje spanja.
Keywords: motnja avtističnega spektra, avtizem, pomanjkanje železa, motnja spanja, feritin, motnje gibanja v spanju
Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 25
 Full text (2,91 MB) |
2. Vpliv psihoedukacijske skupine za starše otrok z motnjo avtističnega spektra in vedenjsko nespečnostjo na duševno zdravje staršev in težavno vedenje njihovih otrok : doktorska disertacijaAjda Demšar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Motnje avtističnega spektra (MAS) spadajo med razvojno-nevrološke motnje, ki se pogosto pojavljajo sočasno z drugimi stanji. Motnje spanja so pri otrocih z MAS zelo pogoste (prevalenca sega od 40 do 80 %). Med njimi je najpogostejša vedenjska nespečnost, kljub temu pa so dokazi o učinkovitosti vedenjskih intervencij za razreševanje omenjenih težav omejeni. Spanje je pomembno za kognitivno delovanje, razpoloženje, duševno zdravje in kardiovaskularno, cerebrovaskularno ter presnovno zdravje. V pričujoči doktorski disertaciji smo oblikovali in preučevali učinkovitost psihoedukativne intervencije za starše otrok z avtizmom, ki so imeli pridruženo vedenjsko nespečnost. Intervencijo smo oblikovali po principih vedenjsko-kognitivne paradigme. Predvidevali smo, da bo v okviru psihoedukacijske skupine prišlo do zmanjšanja splošnih težav s spanjem otrok z avtizmom (npr. manj nočnega prebujanja, daljšega časa spanja, krajšega časa uspavanja), kar bo pozitivno vplivalo na duševno zdravje staršev ter starševski stres in na zmanjšanje težavnega vedenja otrok z MAS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 26 otrok z MAS in njihovih staršev, ki smo jih razdelili v intervencijsko in kontrolo skupino. Vključitveni kriteriji so bili naslednji: potrjena diagnoza MAS po MKB-10, ki jo je postavil ustrezno usposobljen strokovnjak (npr. klinični psiholog, pediater, specialist otroške in mladostniške psihiatrije); starost otroka od dveh do 11 let; težave na področju spanja so morale biti povezane z večernim uspavanjem ali s pogostim nočnim zbujanjem oziroma s kombinacijo obeh (tj. vedenjsko nespečnostjo) in so trajale vsaj tri mesece. Izključitveni kriteriji pa so bili naslednji: prisotnost vedenjskih znakov obstruktivne spalne apneje (OSA); epilepsija; senzorne motnje – gluhota; pridružena motnja v duševnem razvoju (MDR); prejemanje melatonina za uravnavanje motenj spanja ali druge oblike farmakološkega zdravljenja; starši otrok z avtizmom s slabim znanjem slovenskega jezika, kar bi lahko vplivalo na razumevanje posameznih ukrepov in izpolnjevanje vprašalnikov. Intervencijska skupina je obsegala šest zaporednih 60-minutnih tedenskih srečanj. Za merjenje spremembe na področju spanja pri otrocih z MAS smo uporabili modificiran vprašalnik o spalnih navadah otrok (CSHQ-A). Starši otrok v intervencijski skupini so po zaključku programa poročali o statistično pomembnem zmanjšanju težav na lestvici spalne tesnobe, nočnih zbujanj oz. parasomnije in skupnih težav na področju spanja, ki se je ohranilo tudi tri mesece po zaključku programa. Nekaj manjših sprememb je bilo mogoče opaziti tudi na področju težavnega vedenja otrok, tj. na ravni starostne primerjave (ko smo skupine razdelili na šolske in predšolske otroke). Oblikovana psihoedukativna intervencija se je tako na slovenskem vzorcu staršev otrok z MAS izkazala kot učinkovit in praktičen način zmanjševanja težav s spanjem pri otrocih z MAS ter se lahko brez večjih težav vključi v slovenski sistem javnega zdravstva. Izvedena raziskava ob tem odpira tudi nova področja raziskovanja, predvsem splošne prevalence spalnih motenj v Sloveniji pri otrocih, mladostnikih, mladih odraslih in odraslih z MAS; prilagoditve naše intervencije drugim starostnim skupinam ter hkrati posploševanja naših ugotovitev na že omenjene skupine.
Keywords: motnje avtističnega spektra, motnje spanja, otroci, psihoedukacija
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (3,11 MB) |
3. |
4. Izmensko delo v povezavi s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sesterUrška Broz, 2020, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Izmensko delo je v poklicu medicinskih sester neizogibno in nujno potrebno. Dobro vodstvo in organizacija dela imata ključen pomen pri preventivi neugodnih dejavnikov izmenskega dela. Namen zaključnega dela je ugotoviti povezanost izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metode PRISMA. Iskanje literature se je izvedlo v štirih podatkovnih bazah in sicer: PubMeb, Medline, CINAHL in ScienceDirect s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, na podlagi ključnih besed in zastavljenim raziskovalnim vprašanjem.
Rezultati: S pomočjo analize vsebine smo ugotovili, da so v večini raziskav poročali o veliki povezanosti izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo kot tudi z izgorelostjo medicinskih sester. Boljše rezultate dosegajo medicinske sestre, ki se lahko prostovoljno odločijo za opravljanje izmenskega dela, prav tako ima pomembno vlogo pri preprečevanju negativnih dejavnikov tudi vodstvo.
Keywords: Nočna izmena, kvaliteta spanja, obremenitev pri delu, trajanje spanca, zadovoljstvo pri delu, kakovost življenja, motnje spanja.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1372; Downloads: 222
Full text (507,32 KB) |
5. Težave s spanjem v starostiSara Dečar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Spanje je bistvenega pomena za življenje saj telesu omogoča, da se regenerira in spočije. Tekom staranja pri starostnikih nastopijo različne težave s spanjem, ki lahko tudi močno vplivajo na kakovost življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s spanjem, ki se pojavljajo pri starostnikih v domovih starejših občanov.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Uporabili smo presečno opisno raziskavo z metodo anketiranja. Anketni vprašalnik je zajemal vprašanja zaprtega in odprtega tipa ter vprašanja z mersko lestvico. V raziskavo je bilo vključenih 62 starostnikov starih nad 65 let.
Rezultati raziskave: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je samoocena kakovosti spanja med starostniki dobra saj je kar 64 % starostnikov ocenilo spanje kot zelo dobro ali dobro. Težave, ki jih starostniki navajajo so, da potrebujejo več kot 30 minut, da zaspijo, da se zbujajo ponoči oziroma zgodaj zjutraj. Pogosta težava je tudi, da se zbujajo zaradi uporabe stranišča (71 %).
Sklep: Večina starostnikov ima določene težave s spanjem. Zelo pomembno pa je, da te težave pravočasno odkrijemo ter poiščemo tudi vzroke, saj s tem lahko pomagamo starostniku in hkrati pripomoremo k višji kakovosti življenja v starosti.
Keywords: staranje, spanje, nespečnost, kakovost življenja, motnje spanja.
Published in DKUM: 26.06.2019; Views: 1419; Downloads: 250
Full text (718,42 KB) |
6. |
7. MOTNJE DIHANJA V SPANJU IN ZDRAVLJENJENataša Korez, 2017, master's thesis Abstract: Izhodišča. Motnje dihanja v spanju predstavljajo za ljudi, ki bolehajo za to diagnozo, velik javnozdravstveni problem, saj jim onemogočajo boljšo kakovost življenja. Obolevnost teh bolnikov in posledično tudi umrljivost sta povečani. Prav zato je pomembno, da pravočasno ugotovimo vzroke slabega spanja, jih pravočasno zdravimo in s tem izboljšamo kakovost bolnikovega spanja in življenja.
Namen. Namen magistrskega dela je predstaviti in opisati oblike motenj spanja in motenj dihanja v spanju ter zdravljenje. Izpostavili smo sindrom obstruktivne apneje v spanju in njegovo zdravljenje. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnika z motnjami dihanja v spanju.
Raziskovalna metodologija. Magistrsko delo je teoretično. Pregledali smo obstoječo strokovno in znanstveno domačo in tujo literaturo. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije.
Sklep. Pomembno je, da ljudje z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju pravočasno in odkrito spregovorijo o težavah, s katerimi se srečujejo, saj je le tako lahko zdravljenje uspešno. Velik vpliv na bolnike z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju imajo tudi njihovi svojci, saj so tudi oni pomemben člen v multidisciplinarnem timu. Z zdravljenjem se izboljšata kakovost bolnikovega življenja in kakovost življenja svojcev.
Keywords: spanje, motnje spanja, apneja, OSAS, CPAP, BPAP
Published in DKUM: 07.02.2017; Views: 3108; Downloads: 837
Full text (1,35 MB) |
8. Vpliv motenj spanja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na svojceMarjetka Ornik Košan, 2013, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Poznavanje vplivov na kakovost življenja bolnikov je nujno tudi za oblikovanje smernic zdravljenja Parkinsonove bolezni. Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja, je spanje oziroma nočni počitek. Motnje spanja so sestavni del Parkinsonove bolezni in bistveno vplivajo na kakovost življenja teh bolnikov. Zavest o pomenu motenj spanja raste in vzbuja vedno več zanimanja.
Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost spanja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in kako kakovost spanja bolnikov s to boleznijo vpliva na kakovost spanja pri njihovih svojcih.
Metode: Izvedena je kvantitativna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov. Zbrani podatki so bili statistično analizirani.
Rezultati: Rezultati, ki smo jih dobili, kažejo na to, da kakovost spanja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo vpliva na kakovost spanja svojcev. Kakovost spanja bolnikov namreč v določeni meri vpliva na prekomerno zaspanost svojcev podnevi.
Sklep: Kakovost spanja obravnavanih bolnikov sicer ne vpliva na subjektivno oceno kakovosti spanja svojca, vpliva pa na število prebujanj, ki v večji meri predstavlja objektivno merilo kakovosti spanja svojca. Rezultati kažejo precejšno verjetnost, da se svojci ob kroničnem bolniku prilagodijo slabši kakovosti spanja.
Keywords: Parkinsonova bolezen, motnje spanja, breme svojcev
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 3055; Downloads: 332
Full text (644,07 KB) |
9. Motnje spanja pri starostnikih zaradi kroničnih bolezniMarina Pejkić, 2011, undergraduate thesis Abstract: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih aktivnosti, ki je za normalno delovanje človeka zelo pomembna. Motnje spanja so pogost pojav v starosti. Vzroki za nespečnost pri starostnikih so različni. Znana so kronična obolenja pri starostnikih, ki lahko hipotetično vplivajo na motnje spanja.
V diplomskem delu smo opredelili kronična obolenja srca in ožilja, kronična obolenja dihal, revmatična kronična obolenja in nevrološka kronična obolenja, ki hipotetično lahko vplivajo na motnje spanja in aktivnosti zdravstvene nege, ki pomagajo starostnikom zaspati. V raziskavi smo z anketo ugotavljali težave in vzroke motenj spanja, ki so posledica kroničnih bolezni in aktivnosti, ki izboljšajo spanje.
Rezultati raziskave so potrdili, da imajo starostniki pogoste težave z motnjami spanja. Večina anketiranih meni, da so se motnje pojavile zaradi kroničnih obolenj. V našem raziskovalnem vzorcu smo ugotovili, da na spanje najbolj vpliva kronično revmatično obolenje. Večina anketiranih starostnikov spi več kot 8 ur, ponoči se povprečno zbudijo trikrat, najpogosteje zaradi pogostega uriniranja. Starostniki pogosto počivajo čez dan, da zaspijo, jim najbolj pomagajo uspavala.
Ugotavljamo da medicinske sestre v domu za starejše najbolj pomagajo anketiranim starostnikom tako, da jim uredijo posteljo in aplicirajo predpisano uspavalo. Pomagajo jim tudi s pogovorom pred spanjem, saj jih pogovor pomiri.
Keywords: starostnik, motnje spanja, kronična obolenja, spanje, medicinska sestra.
Published in DKUM: 19.09.2011; Views: 5026; Downloads: 566
Full text (442,83 KB) |
10. SPANJE V STAROSTIAlenka Topolovec, 2010, undergraduate thesis Abstract: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih aktivnosti človeka. V starosti so motnje spanja pogostejše. Med njimi je nespečnost na prvem mestu. Pojem nespečnosti je subjektiven, saj izraža človekov občutek kakovosti spanja. Fiziologijo spanja urejata dva mehanizma, cirkadiani ritem in homeostaza. Spanje sestavlja pet faz v obliki enega cikla, ki se preko noči tri do petkrat ponovi.
V diplomskem delu smo obravnavali aktivno spanje pri starostnikih med 65. in 80. letom. Z anketo smo ugotavljali tipične probleme in vzroke sprememb pri spanju ter možne vzroke motenj spanja in potrebne ukrepe za njegovo izboljšanje, kar skupaj imenujemo higiena spanja.
Rezultati raziskave so potrdili, da imajo starejši ljudje pogostejše težave s spanjem. Kot glavni razlog motenega spanca je bil prisoten fizični dejavnik. Pri tem so izpostavili dva dejavnika, težave pri uriniranju in bolečina, kot najpogostejši motnji. Psihični dejavnik je bil manj pomemben, medtem ko dejavniki okolja niso imeli bistvenega vpliva na motnje spanja. Starostniki so v večini primerov izboljševali svoje spanje z jemanjem tablet. V manjši meri so jim v pomoč nemedikamentozni ukrepi.
Opredeljeno je tudi zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre, ki ima pomembno vlogo pri edukaciji starostnikov in svojcev za doseganje dobrega spanca. Dobro spanje zagotavlja pomemben doprinos h kakovosti življenja.
Keywords: spanje, motnje spanja, starostnik, higiena spanja, cirkadiani ritem, homeostaza, medicinska sestra, kakovost spanja.
Published in DKUM: 30.03.2010; Views: 5164; Downloads: 993
Full text (514,81 KB) |
