SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO HRANE
Monika Čeh, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Temeljni namen uživanja hrane je dopolniti kemijske elemente, ki sestavljajo celice in tkiva človeškega telesa (Walker, 2004). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo in opisujemo zdravo prehrano ter razlagamo, kakšen pomen ima le-ta na posameznikovo zdravje. Podrobneje nakazujemo načrtovanje dnevnih obrokov ter predstavljamo vrste alternativnih oblik prehranjevanja. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno znanje imajo učenci različnih starosti o prehrani ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju prehranjevalnih navad učencev.
Keywords: Ključne besede: zdrava prehrana, motnje hranjenja, prehranjevalne navade, osnovna šola, razredna stopnja.
Published: 15.04.2009; Views: 3632; Downloads: 638
.pdf Full text (3,20 MB)

2.
Zdravstvena nega mladostnika in motnje hranjenja
Mirzeta Fetić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot globoke duševne in čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Obolele osebe se izognejo bolečim čustvom in problemom s preusmerjanjem vse svoje energije na hrano in hranjenje. V zadnjih desetletjih so omenjene motnje v porastu, še vedno pa so pogosto prepoznane pozno, ko so že prišle v kronično fazo, kar zdravljenje zelo otežuje. Namen: V diplomskem delu smo predstavili osnovne vrste motenj hranjenja, njihov razvoj in posledice, diagnosticiranje, razširjenost v svetu in Sloveniji, njihovo preprečevanje ter zdravljenje. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre pri mladostniku z motnjami hranjenja in izpostavili najpomembnejše negovalne diagnoze za določeno vrsto motenj. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki v osnovni šoli seznanjeni z današnjim problemom motenj hranjenja. Poleg tega smo želeli ugotoviti dejavnike tveganja za nastanek motenj hranjenja. Za zbiranje podatkov smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala 26 vprašanj, od tega 20 odprtega in 6 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v mesecu maju 2010, na anketna vprašanja so odgovarjali osnovnošolci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda. Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo kažejo, da mladostniki v osnovni šoli kar v 95% poznajo motnje hranjenja. Rezultati so pokazali, da najbolje poznajo izraz anoreksijo in bulimijo nervozo in njune značilnosti. Najmanj so seznanjeni z kompulzivnim prenajedanjem. Osnovnošolci so tudi potrdili, da vedo dovolj o posledicah motenj hranjenja ter, da vedo, kam bi se v primeru težav obrnili po pomoč. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so motnje hranjenja celovit zdravstveni problem, v katerem se povezujejo telesni, vedenjski in psihološki vplivi. Z ustreznim zdravljenjem in voljo pacientov se vse motnje hranjenja da premagati.
Keywords: motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, posledice motenj hranjenja, zdravljenje.
Published: 07.12.2010; Views: 4354; Downloads: 1145
.pdf Full text (1,61 MB)

3.
Kompulzivno prenajedanje kot oblika motenj hranjenja
Aleksandra Kovač, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali kompulzivno prenajedanje, eno izmed motenj hranjenja, ki je dandanes pereč problem pri nas in v svetu. Zanjo je značilno uživanje velikih količin hrane, t.i. basanje s hrano. Za razliko od bulimije, se prizadeti ne skuša znebiti zaužite hrane z bruhanjem. Posledica je povečanje telesne teže, kar povzroča občutke sramu, gnusa, krivde in pogosto vodi v socialno izolacijo. Dejavniki tveganja za nastanek kompulzivnega prenajedanja so različni družinski dejavniki, socio — kulturni dejavniki (predvsem vpliv medijev) in biološko genski dejavniki (čezmerna teža v zgodnjem otroštvu in specifične osebnostne poteze). Znaki kompulzivnega prenajedanja so telesni, psihični in vedenjski. Posledice se kažejo na fizičnem, čustvenem, duhovnem in socialnem področju. V Sloveniji obstajajo številne organizacije, ki izvajajo programe, namenjene osebam z motnjami hranjenja. Skupine za samopomoč so skupine ljudi, ki jih povezuje ista težava. Glavna ideologija skupin je vzpostavitev ponovnega zaupanja do ljudi, iskanje podpore, varnosti, pomoči in ljubezni pri njih in ne v hrani. Zdravljenje in zdravstvena nega bolnika z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Kompulzivno prenajedanje je ozdravljivo. Ozdravitev ne pomeni samo stanja brez simptomov, temveč tudi ustrezno duševno in družbeno funkcioniranje v ožjem in širšem krogu.
Keywords: motnje hranjenja, kompulzivno prenajedanje, bulimija nervoza, anoreksija nervoza, zdravstvena nega, center za samopomoč
Published: 05.05.2011; Views: 3055; Downloads: 576
.pdf Full text (544,80 KB)

4.
Seznanjenost mladih s problemom motenj hranjenja
Denis Munda, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki prizadenejo dušo in telo osebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje težave s tem, da spremeni odnos do hrane in hranjenja. V prvem delu diplomskega dela smo opisali vrste in vzroke motenj hranjenja, prav tako smo našteli in opisali posledice ter zdravljenje motenj hranjenja in na koncu še preventivo, zdravstveno vzgojo ter vlogo medicinske sestre pri zdravljenju motenj hranjenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave pridobljeni z anketo. Z njo smo želeli ugotoviti, kako so mladostniki seznanjeni s problemom motenj hranjenja. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot instrument raziskave uporabili vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 30 rednih in 30 izrednih študentov. Raziskava je bila izvedena meseca oktobra 2012. Dobljene podatke smo analizirali in prikazali v obliki grafov. Po rezultatih raziskave smo prišli do ugotovitve, da so študentje zdravstvene nege seznanjeni s problemom motenj hranjenja.
Keywords: motnje hranjenja, medicinska sestra, mladostnik, vzroki, zdravljenje.
Published: 27.09.2013; Views: 1156; Downloads: 335
.pdf Full text (1,45 MB)

5.
Teoretska analiza diade mati-otrok skozi prizmo prehranjevalne situacije
Danaja Lorenčič, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je skozi prizmo prehranjevalne situacije predstavljena problematika najzgodnejšega odnosa med otrokom in materjo. Namen magistrskega dela je pokazati, da je odnos do hranjenja, ki ga otrok vzpostavi v prvih treh letih življenja, temelj za zdravo prehranjevanje ali osnova za pojav motenj hranjenja – npr. anoreksijo in bulimijo. Ravnovesje med sprejemanjem in izločanjem hrane se vzpostavi v prvih treh letih življenja – v oralni in analni fazi. V kolikor otrok v oralni fazi s pomočjo procesov razločevanja in integracije razvije svoj jaz, preide iz simbioze z materjo v odnos navezanosti in razreši krizo zaupanja, bo ob dovolj dobri materi potekal ustrezen način hranjenja, kjer bo otrok s hrano ponotranjil ugodje. V nasprotnem primeru bo otrok s hrano v neustrezni podaljšani simbiozi z materjo reševal svoje probleme. Hrano bo zaradi nezmožnosti diferenciacije in nezaupanja doživljal kot slabo, kar lahko vpliva na razvoj motenj hranjenja. Magistrsko delo temelji na kvalitativni analizi in potrjuje, da lahko težave s hranjenjem v zgodnjem otroštvu prispevajo k razvoju motenj hranjenja v kasnejšem obdobju.
Keywords: oralna faza, objektni odnosi, prehranjevalna situacija, analna faza, motnje hranjenja
Published: 22.08.2014; Views: 902; Downloads: 370
.pdf Full text (1015,28 KB)

6.
ZNAČILNOSTI KOMPULZIVNEGA PRENAJEDANJA V POVEZAVI S TEORIJO OBJEKTNIH ODNOSOV IN STILI NAVEZANOSTI
Ana Bizjak, 2014, master's thesis

Abstract: Kompulzivno prenajedanje (KP), ki ga DSM-5 opredeli kot samostojno motnjo hranjenja, zaznamuje vztrajno kompulzivno prenajedanje brez prisotnosti kompenzacijskega vedenja značilnega za bulimijo nervozo. Magistrsko delo ugotavlja, katere so bistvene značilnosti stilov navezanosti ter objektnih odnosov oseb nagnjenih h KP ter v čem se bistveno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. V raziskavi je sodelovalo 161 oseb (108 žensk, 53 moških), ki so izpolnili vprašalnik sestavljen iz Lestvice kompulzivnega prenajedanja BES, Testa objektnih odnosov TOO - krajša oblika ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ. Statistična analiza je pokazala, da se osebe nagnjene h KP v nekaterih lastnostih pomembno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. Rezultati so pokazali, da se nagnjenost h KP pogosteje pojavlja v srednjem in poznem mladostništvu kot v kasnejših življenjskih obdobjih. Ugotovljeno je bilo, da so diete pogostejše pri osebah nagnjenih h KP, ITM pa se pomembno razlikuje v ekstremnih skupinah KP. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Osebe nagnjene h KP so kot prevladujoč stil pogosteje izbirale ne-varen stil navezanosti, hkrati pa so višje ocenjevale plašljivo-izogibajočo ter preokupirano navezanost. Na Testu objektnih odnosov so osebe nagnjene h KP dosegale višje vrednosti pri simbiotičnem zlivanju, separacijski anksioznosti, odvisnosti, egocentrizmu, strahu pred požrtjem, socialni izolaciji ter odtujenosti. Pri poddimenziji narcisizma in dimenziji zagledanosti vase ni bilo statistično pomembnih razlik. Večkratna regresija je pokazala da ITM, vključevanje v diete, egocentrizem, plašljivo-izogibajoč ter preokupiran stil navezanosti pojasnijo 21 % variance KP. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov KP v nadaljnjih raziskavah.
Keywords: Kompulzivno prenajedanje, nagnjenost h kompulzivnem prenajedanju, motnje hranjenja, stili navezanosti, objektni odnosi
Published: 13.01.2015; Views: 1314; Downloads: 301
.pdf Full text (1,15 MB)

7.
SEZNANJENOST ODRASLIH O MOTNJAH HRANJENJA
Aleksandra Šajtegel, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče. Motnje hranjenja so bolezen današnjega časa. Spadajo med duševnemotnje, ki lahko prizadenejo vsakogar, ne glede na spol, starost, raso ali vero in vplivajo na človekovo telesno in duševno zdravje. Vendar so za motnje hranjenja bolj dovzetne ženske. Pojavijo se lahko v vseh življenjskih obdobjih. Najpogostejše pa so v adolescenčnem obdobju. Namen diplomskega dela je predstaviti seznanjenost odraslih z motnjami hranjenja. Metodologija raziskovanja.Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kjer smo za zbiranje podatkov uporabili strukturiran vprašalnik.Raziskovalni vzorec je obsegal 60 oseb moškega in ženskega spola na ulicah mestne občine Ptuj, v starostni skupini od 20 do 68 let, kar pomeni aktivno populacijo. K sodelovanju smo jih povabili naključno. Raziskava je bila izvedena avgusta 2014. Rezultati. Raziskava je pokazala, da več kot dve tretjini anketirancev ve, da so motnje hranjenja čustvene motnje, ki se kažejo v odnosu do hrane in potrebujejo strokovno zdravljenje. 97% anketirancev je vedelo, da motnje hranjenja najpogosteje prizadenejo ženske. Več kot polovica anketiranih je prepričanih, da so motnje hranjenja odvisnost zaradi pomanjkanja samozavesti in čustvenih težav, ki se kažejo v odnosu do hrane ter stresa in obsedenosti s svojo postavo. Sklep. Motnje hranjenja so velik problem za sedanjost in zaskrbljujoč problem za prihodnost, saj so pogosto skrite, zato jih je potrebno čim prej prepoznati in začeti z zdravljenjem, da omogočimo nadaljnjo kakovostno življenje obolelega z motnjami hranjenja.
Keywords: motnje hranjenja, medicinska sestra, vzroki, odvisnost, promoviranje zdrave prehrane.
Published: 12.06.2015; Views: 772; Downloads: 93
.pdf Full text (920,80 KB)

8.
POMEN ZDRAVSTVENE VZGOJE TER OZAVEŠČANJE UČENCEV O MOTNJAH HRANJENJA V ZADNJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Anja Škrget, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so postale bolezni današnjega časa in se žal pojavljajo že zelo zgodaj v otroštvu ter vplivajo na razvoj otroka in njegove osebnosti. Ena najpomembnejših poslanstev medicinske sestre v okviru motenj hranjenja je preventiva in zdravstveno-vzgojno delo. Ključno vlogo pri motnjah hranjenja pa ima družina, saj je ravno ona tista, kjer se razvije začaran krog slabe partnerske in družinske dinamike.V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument pa smo uporabili anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in jih ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov.Učenke v zadnji triadi so bolj ozaveščene o motnjah hranjenja kot učenci. Učenke v večini prepoznajo anoreksijo nervozo v vseh razredih, prav tako tudi bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Učenci pa v večini prepoznajo bulimijo in anoreksijo nervozo, pri kompulzivnem prenajedanju je odstotek poznavanja motnje precej nižji kot pri učenkah. Večjih razlik med posameznimi razredih pri pridobivanju znanja o motnjah hranjenja v šoli ni. Razlike pa se pojavljajo pri pridobivanju znanja s televizije in interneta, kjer devetošolci dobijo več znanja kot osmošolci na internetu. Zelo zanimiv je podatek iz vseh razredov glede spremljanja telesne teže. Najpogostejša vzroka spremljanja telesne teže sta bila lepotni ideal in mnenje drugih. Ta tendenca je s starostjo vprašanih naraščala. Več kot polovica sedmošolcev ni zadovoljna s svojo telesno težo. Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembna je prehrana v fazi rasti in seveda tudi kasneje v odrasli dobi. Neustrezen pristop pri reševanju konfliktov in seveda tudi neustrezen pristop k vzgoji naših otrok veliko pripomore k razvoju motenj hranjenja. Zaskrbljujoče pa je, da se ljudje v veliki meri zavedamo, kaj je dobro in kaj je slabo za naše otroke, vendar še kar naprej delamo slabo, kar lahko pripišemo tudi slabim socialnim razmeram in pomanjkanju časa. Vložiti bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko z uspešno preventivo zmanjšali dejavnike tveganja za pojav tovrstnih motenj.
Keywords: Motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, družina
Published: 25.09.2015; Views: 826; Downloads: 121
.pdf Full text (1,48 MB)

9.
Sociološki vidiki motenj hranjenja in sodobni telesni ideal v slovenski družbi
Adrijana Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju in razkrivanju dilem o sodobnem lepotnem idealu in motnjah hranjenja. V sodobni družbi je postal lepotni ideal vitko telo in disciplino, kot lastnost posameznika, sodobna družba nagradi z uspehom. V določenih primerih pride do motenj hranjenja, ki spadajo v skupino duševnih bolezni. V teoretičnem delu je predstavljen nastanek ideala vitkosti skozi zgodovino in sedanji sodobni lepotni ideal. Da je lepota v današnji kulturi pomembna, je potrdila raziskava. Izkazalo pa se je, da to ni pogoj za osebno srečo. Predstavljene so motnje hranjenja: anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, ortoreksija in bikoreksija. Pri teh motnjah je potrebno poiskati vzroke, saj pogosto sledijo neželenemu življenjskemu dogodku (zlorabi, izgubi bližje osebe, izgubi službe, alkoholizmu v družini, slabemu šolskemu uspehu …). Določene osebnostne lastnosti – pridnost, rigidnost, želja ugajati, perfekcionizem, introvertiranost – lahko vplivajo na nastanek motenj hranjenja, ki jih nekateri dejavniki spodbudijo. Dejavnike, ki vplivajo na motnje hranjenja, delimo na tri skupine: biološko-genetske, socio-kulturne in psihološke. Družba kot odgovor na družbene norme krivi medije in modno industrijo za nastanek motenj hranjenja. Vplivi medijev na odnos do telesa je viden tudi iz rezultatov raziskave. Posamezniki, ki se primerjajo z osebami iz medijev, bi se prej odločili za estetsko operacijo in vsekakor bolj pazijo na telesno težo. V Ameriki, Angliji in Nemčiji so popularni spletni formi Pro Ana in Pro Mia – v Sloveniji taki forumi, ki promovirajo izrazito vitkost (in s tem anoreksijo in bulimijo) še niso prepoznavni. Raziskava je potrdila hipotezo, da več žensk (11,5 %) kot moških (2,2 %) zboli za motnjami hranjenja in da za motnjami zboli več mlajših do 20 let (11,8 %) in do 30 let (12 %), od 31 do 50 je samo ena oseba s prenizkim ITM, ki ima vpliv na telesno samopodobo. V raziskavi se preverjajo tudi prehranjevalne navade v slovenski družbi. Raziskava je pokazala, da so pogost pojav v slovenski družbi motnje prehranjevanja, neredno uživanje obrokov, uživanje preveč maščob in sladkorja. Samo polovica posameznikov dnevno uživa sadje in zelenjavo. Pri hranjenju se načrtno omejuje več žensk. Telesna teža vpliva na prehranjevalne navade in iz slabih prehranjevalnih navad se lahko razvijejo motnje hranjenja. Dokazana je tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov na prehranjevalne navade in na skrb za telo (spol, starost, zakonski stan, izobrazba, izobrazba staršev, kraj bivanja, prihodek).
Keywords: telesni ideal, prehranjevalne navade, motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, mediji
Published: 05.10.2016; Views: 1178; Downloads: 330
.pdf Full text (3,12 MB)

10.
SOCIOLOŠKI VIDIKI ANOREKSIJE
Amanda Hribernik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot duševne ali čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Tu pa se tudi izgublja posameznikova individualnost, saj vsi želijo biti čim boljši približek idealom družbe. Sociološki vidiki motenj hranjenja se kažejo kot družbena manipulacija predvsem ženskih teles in kot ena osrednjih strategij razkazovanja družbenih razmerij in moči med spoloma. V družbenih teorijah je mogoče anoreksijo razumeti kot patološko kristalizacijo kulture, kot družbeno manipulacijo (ženskih) teles in kot enega od načinov razkazovanja razmerij moči med spoloma. Prav tako pa je moč anoreksijo razumeti kot način osvoboditve izpod vse večjega nadzora globalnih živilskih verig. Namen diplomskega dela je bil predstaviti družbeni pogled na anoreksijo in njene posledice ter aktualno problematiko motenj hranjenja med mladostniki sodobne družbe. Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela. Postavljena so teoretična izhodišča izbranih teorij z različnimi vidiki in pogledi sodobne družbe in medicinske sestre na motnje hranjenja. Motnje hranjenja so nedvomno bolezen današnjega časa, čeprav so jih poznali že v preteklosti. Razmah težav lahko po eni strani pripišemo izobilju dobrin razvitega sveta, po drugi strani pa ravno v tem delu sveta ljudje trpijo zaradi velikih pritiskov lastnih ambicij, pridobitništva, modnih trendov, osamljenosti in drugih obremenitev, ki gredo v korak s hitrim razvojem. Takih obremenitev se ljudje navadno dolgo ne zavedamo in še le, ko se stopnjujejo in se pokažejo kot motnje v našem vsakodnevnem življenju, spoznamo, da je nekaj hudo narobe.
Keywords: Telesna samopodoba, prehranjevanje, motnje hranjenja, anoreksija, depresija, sociologija.
Published: 19.10.2016; Views: 821; Downloads: 137
.pdf Full text (497,70 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica