| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
BRALNO-NAPISOVALNE TEŽAVE PRI POUKU SLOVENŠČINE V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Zelenik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava motnje branja in pisanja oziroma bralno-napisovalne težave pri pouku slovenščine v osnovni šoli. Motnje branja in pisanja spadajo v kategorijo specifičnih učnih težav. Učenci s takšnimi motnjami po šolski zakonodaji spadajo med učence s posebnimi potrebami. V to kategorijo se uvrščajo otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma poseben program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in posebej nadarjeni učenci (Zakon o osnovni šoli 1996/2007, člen 11). Bralno-napisovalne težave se pri posameznikih kažejo kot motnje v govorno-jezikovnem sporazumevanju. Takšni učenci imajo težave že pri ustvarjanju govora in pri razumevanju, hkrati pa pri govorno-jezikovnem izražanju. Pri teh posameznikih se moramo zavedati, da motnje niso posledica izgube sluha. Med drugim lahko v dani šolski zakonodaji zasledimo, da spadajo med učence s posebnimi potrebami tudi učenci z učnimi težavami. Namen tega pojmovanja je zagotoviti odgovornost šol do takšnih učencev in tem omogočiti pravočasno, predvsem pa strokovno pomoč. Ta naj ne bi temeljila na individualiziranem izobraževalnem programu, temveč na upravičenosti do ustreznih prilagoditev v izobraževalnem procesu. Pri takšnem pojmovanju moramo upoštevati dejstvo, da imajo učenci z učnimi težavami pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki (Kavkler 2007, po Lerner 1997: 11 ), to pa ne pomeni nujno, da so »neuspešni«. Današnji, sodobno razvit način obravnavanja in preprečevanja učne neuspešnosti je zasnovan kot celosten vpogled v delovanje otrok tako v šoli kot v vsakdanjem življenju. Čeprav so še v prejšnjem stoletju takšne učence pošiljali v šole s prilagojenim programom, je današnja družba naravnana k njihovi integraciji v redno izobraževanje. To nam je uspelo ne le s sprejetimi zakoni, temveč tudi s pomočjo defektologov in socialnih pedagogov, ki so skupaj s starši in učitelji prilagodili učni proces.
Keywords: Specifične učne težave, motnje branja in pisanja, učna (ne)uspešnost, integracija pri pouku slovenščine, potek dela z učencem z MBP pri pouku slovenščine (s pomočjo defektologa)
Published in DKUM: 12.02.2013; Views: 7160; Downloads: 914
.pdf Full text (1,35 MB)

2.
USPEŠNOST PRAVOPISNIH ZMOŽNOSTI UČENCEV 3. IN 4. RAZREDOV
Melita Verhnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Opismenjevanje pomeni naučiti se brati in pisati. Učenci se v devetletni osnovni šoli že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli med drugim spoznavajo branje, pisanje, grafomotoriko pisanja in osnove pravopisa. Vse to sem na opisala v teoretičnem delu. Posebno poglavje sem namenila motnjam branja in pisanja. Učenci se med seboj močno razlikujejo po intelektualnih sposobnostih, motivaciji in še po mnogo drugih dejavnikih. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko na ta način individualizira pouk in spremlja njegov napredek. Namen diplomskega dela je preveriti uspešnost pravopisnih zmožnosti učencev 3. in 4. razredov. V raziskavi so sodelovali učenci štirih mariborskih šol. V empiričnem delu sledijo rezultati in interpretacija moje raziskave, ki sem jo izvajala na štirih mariborskih osnovnih šolah. Pravopisno znanje smo preverjali prvič meseca marca 2011 v tretjem razredu, drugo preverjanje pa sem izvedla v mesecu decembru 2011 z istimi učenci, ki so takrat obiskovali 4. razred. S preizkusom pismenosti sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, v kakšni meri so pri učencih razvite pravopisne zmožnosti in kakšen je napredek učencev v roku devetih mesecev. Obe preverjanji sta bili izvedeni z istim preizkusom znanja, saj lahko le tako govorimo o realnem napredku učencev.
Keywords: Grafomotorika, načini usvajanja črk, metode opismenjevanja, pisanje, branje, pravopis, motnje branja in pisanja
Published in DKUM: 13.07.2012; Views: 3190; Downloads: 215
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica