SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
AVTIZEM Z DODATNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI MLADOSTNIKIH V ZUDV DR. MARIJANA BORŠTNERJA DORNAVA
Marjeta Gomilšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Otroški avtizem danes strokovnjaki pojmujejo kot razvojno nevrološko motnjo, ki se kaže v verbalni in neverbalni komunikaciji, tipičnih vedenjskih motnjah ter nenormalni čustveni in socialni odzivnosti. Strokovnjaki lahko postavijo diagnozo glede na tipične psihične znake najkasneje v tretjem letu otrokove starosti. Tipičnih znakov pa je kar nekaj deset in se lahko med seboj različno kombinirajo. V času otrokovega razvoja nekateri izzvenijo, lahko se pojavijo novi ali drugačni. Na splošno še vedno velja prepričanje, da je avtizem vseživljenjska motnja. En sam simptom še ni avtizem, a več ko ima otrok znakov, težje je življenje zanj, za njegovo družino in okolje, v katerem se giblje. Avtizem v praksi delimo na lažje in težje oblike. Pri lažjih oblikah je smiseln čimprejšnji specialno-pedagoški pristop z danes znanimi metodami, npr. ABA, TEACCH, PECS, Floor Time idr. Pri težjih oblikah s hudo hiperaktivnostjo, agresijo, zmanjšano sposobnostjo koncentracije, slabo vodljivostjo, govornimi motnjami, motnjami spanja ali celo epileptičnimi napadi se kot učinkovita izkaže sodobna celostna biokemična medicinska obravnava. Tu strokovnjaki paciente obravnavajo izrazito individualno, z laboratorijskimi analizami in občasnimi kontrolami uspešnosti ter tudi študijsko in raziskovalno. V diplomskem delu sta opisana dva posameznika v Zavodu Dornava, ki sta vključena v skupino šestih adolescentov z motnjo avtizma in dodatno motnjo v duševnem razvoju ter sta interdisciplinarno obravnavana.
Keywords: avtizem, motnja v duševnem razvoju, adolescenca, Aspergerjev sindrom, Rettov sindrom, interdisciplinarna obravnava.
Published: 25.11.2009; Views: 3635; Downloads: 852
.pdf Full text (2,77 MB)

2.
NUJNA STANJA IN UKREPI PRI OSEBAH Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU
Jure Sušnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pravočasna in pravilna medicinska pomoč že na samem kraju nastanka življenjske ogroženosti pacienta je zelo pomembna, saj je premo sorazmerna z uspešnostjo nadaljnjega zdravljenja. Za pravilno pomoč je potrebno poleg določene opreme tudi dobro sodelovanje in predvsem znanje tistih, ki izvajajo pomoč. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejša nujna stanja pri osebah z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in nujne ukrepe pri teh stanjih. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja z uporabo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med zaposlene zdravstvene delavce v Centru za usposabljanje, delo in varstvo otrok z motnjo v telesnem in duševnem razvoju (CUDV) v Črni na Koroškem. Z njo smo želeli ugotoviti pripravljenost in znanje zaposlenih zdravstvenih delavcev za ukrepanje ob nujnih stanjih, potek rednih obnavljanj znanj in pogostost nujnih stanj. Raziskavo smo izvedli v mesecu avgustu 2011 in dobili 23 vrnjenih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se zaposleni pogosto udeležujejo obnovitvenih tečajev in izobraževanj iz nujne medicinske pomoči, da so nujna stanja v CUDV-ju redka, da anketirani niso enotni ob ukrepanju pri manj pogostih nujnih stanjih in da si želijo še več izobraževanj na to temo. Ugotovili smo, da zaposleni zdravstveni delavci v svoje znanje niso sigurni in si obnavljanj iz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega defibrilatorja želijo še pogosteje, kar pripisujemo dejstvu, da so nujna stanja v CUDV-ju redka. Zato predlagamo poleg obveznih izobraževanj iz vsebin nujne medicinske pomoči še dodatna interna obnavljanja z aktivnim poskusom na ustreznih pripomočkih. Prav tako menimo, da bi bili enotno napisani ukrepi ob nujnih stanjih v veliko pomoč izvajalcem nujne medicinske pomoči in bi zmanjšali nesigurnost in posledično tudi stres zaposlenih.
Keywords: nujna stanja, ukrepi ob nujnih stanjih, motnja v duševnem in telesnem razvoju
Published: 12.06.2012; Views: 1197; Downloads: 153
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN PRI UČENCIH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Tjaša Lajmsner, Anja Okorn, 2015, master's thesis

Abstract: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Keywords: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Published: 22.10.2015; Views: 2377; Downloads: 485
.pdf Full text (2,86 MB)

4.
5.
PREPOZNAVANJE IN IZRAŽANJE BOLECINE PRI OSEBAH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Klavdija Debelak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem smo predstavili prepoznavo in izražanje bolečine pri osebah z motnjo v duševnem razvoju. Opisali smo značilnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju ter bolečino. Posebno poglavje smo namenili izražanju in prepoznavi bolečine pri osebah z motnjo v duševnem razvoju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v posebnem socialno-varstvenem zavodu CUDV-Črna na Koroškem. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašanja za prepoznavo bolečine pri osebah z motnjo v duševnem razvoju na podlagi vedenjskih sprememb smo povzeli in priredili na podlagi vprašalnika NCCPS (Non-Communicating Children's Pain Checklist) avtorice Lynn Brau. V raziskavi je sodelovalo 41 članov strokovnega tima. Želeli smo ugotoviti, kako člani strokovnega tima prepoznajo izraženo bolečino pri osebah z motnjami v duševnem razvoju. Bistvene ugotovitve so pokazale, da je možno razbrati bolečino iz posameznikovega obnašanja ter da ima odnos med osebjem in posameznikom velik vpliv na prepoznavo bolečine. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da člani strokovnega tima najpogosteje prepoznajo bolečino na osnovi vedenjskih sprememb kot so stokanje, ječanje, razdražljivost, odmikanje in občutljivost prizadetega dela telesa. Ugotovili smo, da je potrebno za slovenski prostor razviti orodje, ki bo pomagala strokovnemu timu prepoznati bolečino ter izobraziti kader za učinkovito obvladovanje bolečine pri tej ranljivi populaciji ljudi.
Keywords: motnja v duševnem razvoju, bolečina, obvladovanje bolečine
Published: 06.08.2013; Views: 1012; Downloads: 182
.pdf Full text (795,63 KB)

6.
Vpliv glasbene terapije na odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Jerneja Kvasnik, 2017, master's thesis

Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je bil proučiti, ali strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivajo na odrasle z motnjami v duševnem razvoju na različnih področjih, in sicer na njihovo: verbalno in neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost in domišljijo, urjenje socialnih spretnosti, samopodobo udeleženih, ritem in skupinsko dinamiko ter počutje. Pri tem magistrskem delu je bilo uporabljeno kvalitativno raziskovanje, in sicer multipla študija primera. Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega opazovanja, dnevniških zapisov, introspektivnega poročila iz terapevtskega dnevnika (Knoll, Knoll, 2009), analize skupine po EBL metodi (Rutten - Saris, 1992 povz. po Bižal, 2016, str. 54), intervjujev s klienti pred in po srečanjih in intervjuja s strokovnim delavcem Varstveno delovnega centra Muta. Izvedeno je bilo deset strukturiranih delavnic glasbene terapije v časovnem razmiku treh mesecev s petimi odraslimi uporabniki, ki imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so pokazali, da so strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivale na vključene uporabnike v to raziskavo na vseh raziskovanih področjih. Še posebej se je videl napredek pri izboljšanju njihovega počutja, urjenju nekaterih socialnih spretnosti ter izboljšanju ritma in skupinske dinamike. Nekoliko manjši napredek pa je bil viden pri izboljšanju njihove verbalne in neverbalne komunikacije.
Keywords: glasbena terapija, glasbena improvizacija, zmerna motnja v duševnem razvoju, Varstveno delovni center, vseživljenjsko učenje
Published: 13.12.2017; Views: 344; Downloads: 70
.pdf Full text (590,68 KB)

7.
Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branju
Nina Volčanjk, 2018, master's thesis

Abstract: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Keywords: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Published: 11.06.2018; Views: 365; Downloads: 107
.pdf Full text (2,65 MB)

8.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, master's thesis

Abstract: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Keywords: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Published: 09.01.2019; Views: 308; Downloads: 68
.pdf Full text (1,93 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica