1. Starši mladostnikov z motnjo avtističnega spektra in njihovo doživljanje starševstva : magistrsko deloLea Radolič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali, kako se z motnjo avtističnega spektra (MAS) spoprijemajo starši mladostnikov z MAS, kako diagnoza vpliva na njihova vzgojna ravnanja in družinsko dinamiko ter kakšni podporni sistemi delujejo v Sloveniji za mladostnike z MAS. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili značilnosti oseb z MAS, zgodnje znake, postopek diagnosticiranja, družinsko okolje mladostnikov ter soočanje staršev z MAS. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere rezultate smo pridobili z intervjuji staršev mladostnikov. V raziskavi je sodelovalo 10 staršev.
Rezultati analize so pokazali, da je družinska dinamika ob postavitvi diagnoze postala drugačna. Starši izpostavljajo pomen organizacije in načrtovanja aktivnosti, s tem pa dajejo velik pomen rutini pri vsakodnevnih aktivnostih. Vzgojna ravnanja se po mnenju večine staršev niso bistveno spremenila po diagnozi njihovega otroka, pa tudi ne v obdobju mladostništva. Proučili smo družinske odnose, pri čimer starši navajajo, da so postali še bolj enotni in povezani. V raziskavi smo osvetlili tudi problem prostega časa. Glede na ugotovitve starši niso informirani glede prostočasnih organiziranih aktivnosti za osebe z MAS in zato svojih otrok v njih tudi ne vključujejo.
Keywords: mladostniki, motnja avtističnega spektra, družina, življenje
Published in DKUM: 14.04.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (1,54 MB) |
2. Psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektraMaja Klemenc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Motnja avtističnega spektra lahko pomeni izzive, ki zahtevajo prilagoditve, zato je psihična podpora ključna za izboljšanje kakovosti življenja otrok in njihovih družin. Pomembno je, da se pri družinah z otrokom z motnjo avtističnega spektra osredotočimo na celostno podporo otroku in družini z zagotavljanjem natančnih informacij, pomoči pri obvladovanju izzivov, kar lahko izboljša kakovost njihovega življenja in terapevtski pristop.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev v relevantnih mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, MEDLINE, PubMed in Cochrane Library. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali celoten potek sistematičnega iskanja literature na izbrano temo.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo pridobili skupaj 35 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih šest člankov. Ugotovitve kažejo, da starši otrok z motnjo avtističnega spektra pogosto doživljajo nižjo kakovost življenja. Pozitiven vpliv na kakovost življenja v družini ima psihična podpora. Različne oblike psihične podpore prispevajo k boljšemu počutju staršev in kakovosti življenja družin.
Razprava in zaključek: Starši otrok z motnjo avtističnega spektra se v vsakodnevnem življenju srečujejo z različnimi izzivi, ki v veliki meri vplivajo na kakovost življenja v družini. Pri zagotavljanju dobre kakovosti življenja teh družin je pomembna psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektra.
Keywords: motnja avtističnega spektra, podpora, kakovost družinskega življenja, izzivi družine
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 56
Full text (970,22 KB) |
3. Motnje spanja in vloga železa pri otrocih z avtizmomManca Knez, Domen Korošec, 2024, final research report Abstract: Motnje spanja predstavljajo eno izmed pogostejših pridruženih obolenj pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (MAS). Bistveno vplivajo na stopnjo izraženosti simptomatike avtizma in lahko slabšajo dnevno funkcioniranje posameznika. Pomanjkanje železa je v raziskavah povezano z nastankom motenj spanja. Namen naše raziskave je bil pregled statusa železa pri pacientih z MAS, njegove povezave s pridruženimi motnjami spanja in vpliva ostalih dejavnikov na motnje spanja.
Keywords: motnja avtističnega spektra, avtizem, pomanjkanje železa, motnja spanja, feritin, motnje gibanja v spanju
Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (2,91 MB) |
4. Doživljanje stigmatizacije pri osebah z bipolarno afektivno motnjoSara Tjukajev, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Bipolarna motnja je motnja razpoloženja, pri kateri gre za izmenjavo manične in depresivne epizode. Osebe z bipolarno afektivno motnjo so pogosto izpostavljene stigmatizaciji, kar vpliva na njihovo kakovost življenja in vsakodnevno delovanje. Namen zaključnega dela je na osnovi pregleda znanstvene literature analizirati, kako osebe z bipolarno afektivno motnjo doživljajo stigmatizacijo.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Sintezo podatkov smo naredili s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da stigmatizacija zelo vpliva na osebe z bipolarno afektivno motnjo in na njihovo vsakdanje življenje. Posledice pušča tako v zasebnem kot socialnem življenju.
Razprava in zaključek: Osebe z bipolarno motnjo doživljajo stigmatizacijo v obliki občutkov osamljenosti, nemoči, sramu, neenakosti, nepravičnosti; izogibajo se stresnim situacijam, se socialno izolirajo in ne vedo, komu lahko zaupajo. Okolica jih vrednoti negativno; ima jih za drugačne, nepredvidljive in agresivne. Osebe se zaradi stigme pogosto socialno izolirajo in zaprejo vase. Vse to so razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno dodatno informirati in izobraževati ter poudarjati razumevanje oseb z bipolarno motnjo.
Keywords: bipolarna afektivna motnja, doživljanje, stigmatizacija
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 47 (1 vote)
Full text (1,05 MB) |
5. Zgodnji opozorilni kazalci povečanega tveganja za avtizem na preventivnih pregledih otrokNuša Zajšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Preventivni pregledi otrok so ključni za celovito zdravstveno oskrbo otrok, saj omogočajo temeljito oceno otrokovega zdravja ter zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Medtem ko se ta obdobja hitrega razvoja in rasti odvijajo, se lahko pokažejo tudi zgodnji znaki avtizma. Namen zaključnega dela je s pregledom literature raziskati zgodnje opozorilne kazalce oziroma znake za avtizem, ki se lahko prepoznajo na preventivnih pregledih otrok do 6. leta starosti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in Medline. Metoda vsebinske analize je bila uporabljena za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature. Potek iskanja literature smo vizualizirali s PRISMA diagramom. Od 250 zbranih člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Ugotovljeno je bilo, da je zgodnji opozorilni znak avtizma na preventivnih pregledih največkrat zamuda v jezikovnem razvoju. Raziskave prav tako omenjajo, da lahko pri otrokovi starosti 6 mesecev pride do težav z razvojem fine motorike. Torej, avtizma ni mogoče diagnosticirati pred 12. mesecem starosti, zato je ključno natančno spremljanje razvoja otroka, še posebej v njegovem jezikovnem razvoju ter motoriki. Izboljšanje natančnosti diagnosticiranja in ozaveščenosti zdravstvenih delavcev ter družin ostajata pomemben izziv pri zgodnjem diagnosticiranju.
Keywords: zgodnje prepoznavanje, povečano tveganje, spremljanje razvoja, razvojna motnja, preventivni pregled
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 61
Full text (1,41 MB) |
6. Pogledi učiteljev na uvajanje gibalne dejavnosti v pouk pri učencih s hiperkinetično motnjo : magistrsko deloSara Hudovernik, 2024, master's thesis Abstract: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je kronična nevrobiološka motnja, ki vpliva na regulacijo dejavnosti, nadzor impulzivnega vedenja in ohranjanje pozornosti. Za otroke s hiperkinetično motnjo ima gibanje poseben pomen, saj omogoča sproščanje notranje napetosti ter izboljšuje njihovo zbranost in učinkovitost. Gibalna in športna dejavnost sta ključni za otrokov celostni razvoj, vplivata na samopodobo, socialno-čustveno ravnotežje in kognitivne sposobnosti. Gibalna in športna dejavnost tako prispevata k uravnoteženemu in harmoničnemu življenju otrok, ki je ključno za njihovo psihično in telesno sposobnost.
V magistrskem delu so nas zanimali pogledi učiteljev na uvajanje gibalne/športne dejavnosti v pouk kot takšen pri učencih s hiperkinetično motnjo.
Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo dvainosemdeset učiteljev naključno izbranih slovenskih osnovnih šol. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji premalo seznanjeni z motnjo oz. svojega znanja o motnji ne ocenjujejo kot zadostnega. Učitelji večinoma uporabljajo različne prilagoditve za učence s hiperkinetično motnjo, prav tako v svoj pouk že vključujejo različne oblike gibalne športne dejavnosti in menijo, da je ta dobra za celosten razvoj otrok.
Keywords: Hiperkinetična motnja, težave s pozornostjo, z nemirnostjo in impulzivnostjo, gibalna dejavnost.
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,73 MB) |
7. Vedenjski odziv na motnje v habitatu pri dveh izbranih vrstah volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) : magistrsko deloJanja Borštnar Lampreht, 2024, master's thesis Abstract: Ličinke volkcev so zaradi sedentarnega načina življenja vezane na habitat, v katerem živijo in so podvržene številnim motnjam v habitatu. Proučevali smo vpliv motnje (kamnov različnih mas v lijaku) na dve vrsti volkcev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Uporabili smo kamne z enako maso ličinke ter 12-krat, 35-krat in 50-krat večjo maso. Vpliv motnje smo proučevali pri stradanih in hranjenih ličinkah vsake vrste, pri čemer smo beležili maso in premer lijaka pred in po poskusu ter opazovali čas odziva in vedenje ličink ob prisotni motnji. Motnja (kamen) je vplivala na mase ličink, in sicer so ličinke v obeh tretiranih skupinah tekom poskusa, z izjemo hranjenih ličink E. nostras, izgubile maso. Podobno je bilo v primerjavi premera lijakov. Vse ličinke, z izjemo hranjenih E. nostras, so na koncu poskusa gradile manjše lijake. Čas odziva na motnjo je bil najkrajši pri E. nostras, podaljševal pa se je z maso kamna pri obeh vrstah. Medtem ko je na čas odziva pri E. nostras bolj vplivalo različno tretiranje ličink, je pri M. formicarius imela večji vpliva masa kamna. Vedenjski odziv je bil pri obeh vrstah podoben: kamne z enako maso so ličinke zalučale iz lijaka, medtem ko so večje kamne potiskale po pobočju do roba ali iz lijaka. Očitna razlika med vrstama je bila v premeščanju, in sicer so se pogosteje premeščale ličinke M. formicarius, medtem ko so bile E. nostras bolj sedentarne. Pri obeh vrstah so se pogosteje premeščale stradane ličinke. Med vrstama smo opazili nekatere razlike v odzivu na motnjo, kar pripisujemo vedenjski plastičnosti, kot prilagojenosti na habitat, v katerem ličinke živijo. Vsekakor pa motnje bolj prizadenejo ličinke, ki so v habitatu z manj plena.
Keywords: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, motnja v habitatu, stradani, hranjeni, vedenje
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 43; Downloads: 24
Full text (1,02 MB) |
8. Posttravmatska stresna motnja med zaporskimi delavci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLucija Justin, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaporski delavci se pri svojem delu soočajo z mnogimi stresnimi situacijami, ki lahko pri delavcu povzročijo prekomeren psihološki odziv ali travmo. Zato je delo zaporskih delavcev »idealno« za razvoj posttravmatske stresne motnje. V diplomskem delu sem raziskala posttravmatsko stresno motnjo, pogostost pojava posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci, preventivne ukrepe in načine preprečevanja nastanka motnje in tudi načine soočanja in zdravljenja, ko pride do pojava posttravmatske stresne motnje pri zaporskih delavcih. Ugotavljala pa sem tudi na kakšen način, če jim, kadru po slovenskih zaporih pomagajo pri soočanju s travmatičnimi dogodki in kako lahko travmatizacijo na delovnem mestu preprečimo.
Cilj diplomske naloge je dobiti predstavo o tem, kako pogost je pojav posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci in kako se s tem pojavom zaporski delavci soočajo. Velika fluktuacija zaporskega kadra je velik problem, k kateremu pripomorejo veliki psihološki napori pri delu, ki negativno vplivajo ne samo na osebje pač pa tudi na rehabilitacijo zaprtih oseb, ki pa je eden izmed glavnih ciljev zaporskega sistema.
Ugotovitve diplomske naloge kažejo, da pravosodni policisti v slovenskih zaporih niso deležni pshološke pomoči ali pa je ta na voljo v zelo omejenih okoliščinah kar kaže na pomanjkanje zavedanja pomembnosti dobrega psihičnega stanja zaposlenih v zaporskem sistem.
Keywords: posttravmatska stresna motnja, zaporski delavci
Published in DKUM: 30.07.2024; Views: 178; Downloads: 43
Full text (1013,19 KB) |
9. Stres in izgorelost pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko deloLucija Pauko, 2024, master's thesis Abstract: V pričujoči magistrski nalogi smo preučevali doživljanje stresa in izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki delajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu smo opisali motnje v duševnem razvoju pri otrocih in podrobno raziskali koncepte stresa ter izgorelosti, tako splošno pri pedagoških delavcih kot tudi v kontekstu dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Poglobili smo se v posledice stresa in izgorelosti ter analizirali strategije za njihovo obvladovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da med spoloma ni bilo ugotovljenih razlik pri doživljanju stresa, vendar so ženske poročale o višjih ravneh izgorelosti. Pri starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da so mlajši pedagoški delavci poročali o najvišjih stopnjah stresa, ne pa izgorelosti, medtem ko so izkušenejši delavci doživljali večji stres. Organizacijski dejavniki šole, kot so administrativne zadeve in vedenje učencev ter pričakovanja staršev, so bili glavni viri stresa in izgorelosti. Posledice teh stanj so se najbolj izražale na čustveni ravni. Kljub temu je bilo pozitivno ugotovljeno, da večina pedagoških delavcev uporablja strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.
Keywords: stres, izgorelost, pedagoški delavci, motnja v duševnem razvoju
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 182; Downloads: 95
Full text (2,11 MB) |
10. Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznikaRebeka Košec, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature.
Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno.
Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Keywords: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Published in DKUM: 22.05.2024; Views: 258; Downloads: 47
Full text (476,85 KB) |
