| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STRATEGIJE ZA SPODBUJANJE MOTIVACIJE V OSNOVNI ŠOLI
Mateja Cankar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela avtorica povzame pojem motivacije v izobraževanju in pristope, ki jih za motiviranje učencev priporočajo uveljavljeni psihologi. V empiričnem delu avtorica preučuje s pomočjo ankete in njene razčlembe, kakšne strategije za spodbujanje motivacije uporabljajo slovenski učitelji. Hkrati preveri, kako učitelji razumejo pojem motivacijskih strategij in če jih uporabljajo zavestno. Rezultate ankete primerja glede na dobo poučevanja učiteljev in glede na triado poučevanja.
Keywords: motivacija, notranja motivacija, motivacijske strategije, samoregulacijsko učenje.
Published: 06.09.2010; Views: 3987; Downloads: 755 
(1 vote)
.pdf Full text (1001,55 KB)

2.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, master's thesis

Abstract: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Keywords: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Published: 20.07.2011; Views: 4344; Downloads: 984
.pdf Full text (1,79 MB)

3.
MOTIVACIJA ZA BRANJE LITERARNEGA BESEDILA V 1. IN 2. TRILETJU
Petra Navotnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil raziskati, kaj učitelji vedo o motivaciji za branje književnih besedil in katere motivacijske strategije uporabljajo ter kaj o njih menijo. Raziskavo smo fokusirali v tri področja motivacije za branje književnosti, in sicer v dolgoročno bralno motivacijo, motivacijo za vodeno branje integralnih besedil (domače branje, bralna značka, tekmovanje za Cankarjevo priznanje) in motivacijo za branje izbranega literarnega besedila (motivacija v okviru komunikacijske književne vzgoje). V teoretičnem delu diplomske naloge smo spregovorili o splošni motivaciji, o vrstah motivacije in njenih pristopih. Opredelili smo tudi bralno motivacijo, spregovorili o njenih prvinah ter opisali razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela je tekla beseda še o dolgoročnih motivacijskih strategijah, na koncu pa še o motivacijskih strategijah pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje. V empriričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo. Pri slednji smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja opravili intervjuvanje sedmih učiteljic 2. razreda in sedmih učiteljic 5. razreda. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. in 5. razreda menijo, da je dolgoročna bralna motivacija pomembna in da tako učiteljice 2. kot tudi 5. razreda v praksi uporabljajo različne strategije. Ugotovili smo tudi, da obstajajo razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda pri motiviranju učencev za vodeno branje integralnih besedil. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. razreda pri domačem branju upoštevajo želje učencev in ga same načrtujejo, medtem ko morajo učiteljice 5. razreda nastopiti bolj strogo, vendar pa učenci tukaj sodelujejo pri načrtovanju domačega branja. Ugotovili smo tudi, da pri bralni znački učiteljicam 2. in 5. razreda ni potrebno dodatno motivirati učence, prav tako pa v obeh razredih učenci le delno sodelujejo pri izbiri del in pri preverjanju. Pri učiteljicah 2. razreda je bilo ugotovljeno, da je pri nekaterih učencih za Cankarjevo priznanje potrebna motivacija, pri drugih pa le-ta ni potrebna. Pri učiteljicah 5. razreda pa je bilo ugotovljeno, da jim ni potrebno motivirati učencev za Cankarjevo priznanje, saj je prijava učencev samostojna. Ugotovljeno je bilo, da se pri motivaciji za branje izbranega literarnega besedila pojavljajo določene razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda. Na pripravljenost učencev v 2. razredu namreč najbolj vpliva motivacija, v 5. razredu pa dobra volja učencev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da učiteljice 2. in 5. razreda uporabljajo različne vrste motivacij za motiviranje učencev za branje in da je delo z motiviranimi učenci lažje. Učiteljice 2. razreda so kot primerni tip motivacije največkrat izpostavile gibalno in besedno motivacijo, medtem ko so učiteljice 5. razreda največkrat izpostavile glasbeno-zvokovno in predstavno motivacijo.
Keywords: motivacija, bralna motivacija, razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli, motivacija pri pouku književnosti, dolgoročne motivacijske strategije, motivacijske strategije pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje
Published: 08.07.2013; Views: 1768; Downloads: 329
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI POUKU SLOVENŠČINE 3. TRILETJA OSNOVNIH ŠOL V OBČINI LJUTOMER
Nastja Škrlec, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje preučili učno motivacijo, ki smo jo nato v empiričnem delu tudi raziskali. V empiričnem delu smo izvedli anketna vprašalnika med učenci in učitelji 3. triletja osnovnih šol v občini Ljutomer. V raziskavi nas je zanimalo, kakšen odnos imajo učenci do predmeta slovenščina in posledično tudi do domačih nalog, ali je slovenščina priljubljen predmet, kateri so razlogi za njegovo priljubljenost, kako so motivirani za učenje, ali sodelujejo pri pouku, ali so učiteljem in učencem uvodne motivacije pomembne, katere strategije učitelji uporabljajo za motiviranje učencev. Ugotoviti smo želeli še, na katerem področju so učenci bolj motivirani za učenje in sodelovanje. Zanimalo nas je tudi, katere didaktične pripomočke uporabljajo učitelji pri pouku slovenščine. Pri določenih vprašanjih smo primerjali rezultate učencev glede na spol, razred in zaključeno oceno pri predmetu slovenščina. Naredili pa smo tudi primerjavo med rezultati učencev in učiteljev. Ugotovili smo, da so rezultati med seboj dokaj podobni. Raziskava je pokazala, da so učenci zunanje motivirani za učenje slovenščine. To pomeni, da se predmet učijo zaradi ocen, pritiska staršev ali učiteljev in ne zaradi lastnega interesa in radovednosti. Učencem se zdijo učne ure zanimive. Večina učencev ima do predmeta slovenščina negativen odnos – razlog je, da se jim zdi zahteven glede snovi in učenja. Učencem je slovenščina kot predmet všeč predvsem zaradi učiteljevega načina poučevanja. Večini učencev je ljubši književni pouk, posledično so zaradi tega tudi bolj motivirani za sodelovanje pri njem. Učitelji pri pouku uporabljajo različne strategije, s katerimi motivirajo učence za sodelovanje. Prav tako uporabljajo različne didaktične pripomočke, s katerimi izvedejo pouk na zanimiv in pester način.
Keywords: učna motivacija, motivacijske strategije, predmet slovenščina, motiviranost učencev, osnovna šola.
Published: 16.11.2016; Views: 1094; Downloads: 194
.pdf Full text (2,29 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica