| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Branje in motivacija za branje umetnostnega in neumetnostnega besedila
Anja Sorman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Učenci v začetnih razredih razvijajo in se učijo temeljnih spretnosti, kot sta branje in pisanje. Z eno besedo ju imenujejo opismenjevanje. Z leti postane otrok funkcionalno pismen, torej se branje avtomatizira. Skratka, s pomočjo branja se bo učil in si pridobival druga znanja, ki jih zahtevata šola in življenje. Navodilo bo prebral zato, da bo vedel, kaj mora narediti, vprašanje, da bo lahko povedal odgovor… Branje literature je prijetno razvedrilo, sprostitev ali zapolnitev prostega časa in pomeni odprta vrata v svet vedenja. Prav zaradi teh dejstev o branju sem se odločila za diplomsko nalogo s tem naslovom, saj želim ugotoviti, kakšno je mnenje oz. stanje glede branja v četrtem razredu osnovne šole.
Keywords: Branje, motivacija, interes za branje, razumevanje branja, hitrost branja, kriteriji branja po Downingu, povezava interesa, razumevanja in hitrosti branja.
Published: 25.02.2009; Views: 3718; Downloads: 649
.pdf Full text (888,61 KB)

2.
Osnovnošolska knjižnica kot motivacija za branje
Mateja Purg, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z uvedbo devetletke je osnovnošolski sistem doživel prenovo, tako je tudi s šolsko knjižnico, njen pomen se je osvetlil ter dvignil na višji nivo. Knjižničarji imajo pri motivaciji za branje pomembno vlogo. Na različne načine lahko spodbujajo bralno motivacijo in pismenost, čeprav je v veliki meri uspeh pri branju otrok odvisen najprej od staršev pa tudi od sodelovanja vseh ostalih učiteljev s knjižničarjem. Delo v osnovnošolski knjižnici je danes precej drugačno kot je bilo v preteklosti. Knjižničar ni le zaposleni, ki v miru čaka na pokoj, ampak nekdo, ki razume pomen branja, pismenosti. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen osnovnošolske knjižnice, pokazati neštete možnosti, ki ob posluhu nadrejenih in sodelovanju z učitelji vplivajo na večjo motivacijo za branje pri učencih. Predvsem pa pregledati stanje v konkretni knjižnici ter poiskati rešitve za boljše delovanje knjižnice in s tem spodbuditi učence, da se bodo z veseljem vračali v šolsko knjižnico, znali iskati informacije in se navdušiti za branje, ki bi postalo nepogrešljiv del njihovega življenja. Diplomsko delo je potrdilo hipoteze.
Keywords: knjižnica, šolska knjižnica, branje, motivacija za branje, pismenost
Published: 01.06.2009; Views: 2807; Downloads: 374
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli
Andreja Vintar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Branje je zelo pomemben del človekovega življenja in delovanja, saj nas spremlja na vsakem koraku. Gre za dejavnost, ki se je začnemo učiti že pred vstopom v osnovno šolo in je pomembna za nadaljnje učenje in učno uspešnost, vendar se pravega pomena branja zavemo šele kasneje. Učenci v osnovnih šolah knjig ne berejo veliko, k branju teh pa jih v večini motivirajo predvsem zunanje oblike motivacije, ki jim obljubljajo nagrado, zaradi katere se dobro počutijo. Takšna oblika motivacije ima le kratkotrajen učinek, zato je pomembno, da učenci razumejo pravi pomen branja knjig in pričnejo v njih uživati in ne berejo samo zaradi zunanjih spodbud ampak tudi lastnega interesa in radovednosti. V uvodnem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča s področja motivacije, branja in bralne motivacije. Predstavili smo splošne značilnosti, motivatorje in dejavnike branja, vrste in tehnike branja, učno motivacijo, spodbujanje bralne motivacije in različne teorije, ki predstavljajo predpostavke za empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učenci 6. in 9. razredov na Osnovni šoli C. Prikazani podatki o pogostosti branja, bralnih interesih in navadah, odnosu, spodbujanju in upadu branja ter težavah pri branju veljajo samo za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci knjig ne berejo vsak dan, a branju pripisujejo pozitiven pomen, saj v večini berejo predvsem zaradi sprostitve in pridobivanja novih informacij, vendar to kaže tudi na to, da ga ne povezujejo z učenjem, poleg tega pa se, kljub učiteljevim spodbudam, interes za branje z leti šolanja zmanjšuje in vse pomembnejše postajajo druge oblike dejavnosti.
Keywords: motivacija, branje, bralna motivacija, učenci v osnovni šoli.
Published: 25.11.2009; Views: 4407; Downloads: 866
.pdf Full text (7,94 MB)

4.
Bralna kompetenca učencev v osnovni šoli
Petra Hromin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma bralne motivacije ter prvine le-te. Osredotočili smo se na prvine notranje bralne motivacije, katero predstavlja bralna kompetenca ali lastna bralna učinkovitost, interes in zatopljenost. Pri prvinah zunanje bralne motivacije smo se osredotočili na socialno motivacijo za branje. Ugotoviti smo želeli bralno samopodobo in vrednotenje branja in bralnih gradiv (bralna kompetenca) ter priljubljenost posameznih bralnih gradiv glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Za analizo razlik med učenci glede na spol pri bralni samopodobi in vrednotenju branja in bralnih gradiv ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Mann-Whitneyev U-preizkus. Za analizo razlik med učenci glede na učni uspeh in razred/starostno stopnjo pri bralni samopodobi in vrednotenju branja ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Kruskall-Wallisov χ2- preizkus in Tukeyev preizkus. Pri analizi razlik v skupnem rezultatu merjenja bralne samopodobe, vrednotenja branja in bralnih gradiv ter bralni kompetenci v celoti glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo smo uporabili t-preizkus. Ugotovili smo, da imajo deklice višjo bralno samopodobo od dečkov in višje vrednotijo branje in bralna gradiva. Bralna samopodoba in vrednotenje branja in bralnih gradiv upada z nižjim učnim uspehom in prav tako dosega nižjo vrednost z naraščanjem razreda/starostne stopnje. Bralna samopodoba je glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo višja od vrednotenja branja in bralnih gradiv. Bralna gradiva v obliki elektronskih medijev so pri učencih bolj priljubljena od bralnih gradiv v klasični, knjižni obliki, od slednjih pa je najbolj priljubljeno gradivo v okviru nešolskega branja oz. gradivo, ki si ga učenci samostojno izposojajo v knjižnici.
Keywords: branje, motivacija, interes, zatopljenost, bralna kompetenca, bralna gradiva, prosti čas
Published: 23.12.2009; Views: 3013; Downloads: 378
.pdf Full text (1,15 MB)

5.
MOTIVACIJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI V SREDNJI ŠOLI
Maja Hanžekovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti in raziskati motivacijo pri pouku književnosti v srednji šoli. Motivacija za učenje je izraz za vse vrste motivacij v učni situaciji in obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja ter mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. Učitelj lahko bistveno vpliva na učno motivacijo učencev, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi starši, prijatelji, vrstniki … Na motiviranje učencev pri pouku književnosti lahko učitelj vpliva s svojim vodenjem razreda, z ustrezno komunikacijo, z raznolikim motiviranjem učencev na začetku učne ure, uporabi lahko različne strategije in sredstva za dviganje notranje in zunanje učne motivacije, pomaga pa si lahko tudi z uporabo določenih pripomočkov in sredstev. Bralna motivacija je nadpomenka za različne motivacijske dejavnike, ki človeka spodbujajo k branju, bralnemu procesu pa dajejo smisel in tako pomagajo posamezniku vztrajati do cilja in povečajo njegovo željo, da bi bralno izkušnjo še ponovil. Za razvijanje bralne motivacije v šoli in razredu so pomembni različni dejavniki: učitelj kot bralni model, glasno branje učencem, dostopnost raznolikega bralnega gradiva, možnost izbire bralnega gradiva ter pogovori in druženje ob knjigah. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo podrobneje preučili učno motivacijo, motiviranje učencev v šoli, motivacijo pri pouku književnosti ter motivacijo za branje. V empiričnem delu diplomske naloge bomo raziskali, ali se učitelji književnosti trudijo vplivati na povečanje učne motivacije učencev, na motiviranost za sodelovanje pri pouku ter na bralno motivacijo učencev. Zanima nas tudi, kakšen učinek imajo določena sredstva zunanje učne motivacije na učence, kakšne so bralne in učne navade učencev ter njihovi predlogi za izboljšanje pouka književnosti.
Keywords: motivacija, učna motivacija, motiviranje učencev v šoli, motivacija pri pouku književnosti, motivacija za branje.
Published: 04.01.2011; Views: 2917; Downloads: 353
.pdf Full text (803,56 KB)

6.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Keywords: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Published: 24.02.2010; Views: 3345; Downloads: 319
.pdf Full text (714,10 KB)

7.
VLOGA ODRASLIH OSEB PRI SPODBUJANJU BRALNE MOTIVACIJE
Saša Kralj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Branje je pomembna dejavnost, ki vpliva na osebnostni razvoj posameznika, učenje in učno uspešnost. Vse pozitivne plati branja se vse bolj pozabljajo ob hitrem tempu življenja. Učitelji in knjižničarji imajo velik pomen pri spodbujanju branja. S svojim znanjem o dobrobiti branja, z uporabo različnih metod in oblik dela lahko pritegnejo starše in skupaj spodbujajo učence k branju ter tako skušajo vzgojiti bralca za vse življenje. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen branja, bralne pismenosti in bralne motivacije za razvoj otrok. Izpostavljena je pomembna vloga odraslih oseb, predvsem vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in staršev. Starši začnejo brati svojim otrokom že od rojstva dalje, nato njihovo vlogo prevzamejo vzgojitelji, učitelji in knjižničarji. Starši svoje otroke še vedno spodbujajo k branju in jim pomagajo. Njihova vloga se pri vstopu v šolo ne konča, ampak le spremeni. Opisane so različne metode in oblike dela pri spodbujanju bralne motivacije doma in v šoli. Predstavljena je bralna značka, ki je najbolj razširjena oblika spodbujanja bralne motivacije v Sloveniji, ki povezuje domače in šolsko okolje. Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketnih vprašalnikov, ki so bili izvedeni na Osnovni šoli Šmihel. Anketirani so bili učenci sedmih in osmih razredov. Prikazani podatki o odnosu učencev do branja, njihovih bralnih navadah ter vlogi odraslih oseb pri njihovem branju veljajo le za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Keywords: Ključne besede: branje, bralna motivacija, spodbujanje bralne motivacije, odrasle osebe, učenci v osnovni šoli
Published: 13.07.2010; Views: 2747; Downloads: 498
.pdf Full text (579,25 KB)

8.
BRALNA MOTIVACIJA V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Koser, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo podrobneje predstavlja tri široke teme: branje, motivacijo in bralno motivacijo, ki se med seboj povezujejo. Posebej je izpostavljena bralna motivacija pri učencih (od šestega do devetega razreda) in učiteljih slovenščine na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na zaključek (oz. sklep). V teoretičnem delu je najprej podrobneje prikazana opredelitev branja, vrste branja, bralni razvoj mladega bralca, bralna značka, dnevnik branja in bralna društva. Sledi večje poglavje o motivaciji, tipi motivacije in štirje splošni pristopi k motivaciji. Zadnje poglavje teoretičnega dela zajema bralno motivacijo, v katerem je predstavljena notranja in zunanja bralna motivacija, povezanost bralne motivacije z bralno/učno uspešnostjo, povezanost bralne motivacije glede na spol in starost učencev ter na koncu še dejavniki bralne motivacije učencev v osnovni šoli. S pomočjo dveh različnih anketnih vprašalnikov (Anketnik 1 za učence in Anketnik 2 za učitelje) smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da učenke zgoraj omenjene osnovne šole berejo pogosteje kot učenci. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (od 6. do 9. razreda). Za učitelje smo prišli do spoznanj, da jim je bralna motivacija zelo pomembna in jo iz tega vidika najverjetneje tudi zato pogosto uporabljajo.
Keywords: branje, motivacija, bralna motivacija, pogostost branja, osnovna šola
Published: 14.10.2010; Views: 2356; Downloads: 336
.pdf Full text (966,53 KB)

9.
BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽ
Ksenija Munda, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Keywords: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Published: 12.01.2011; Views: 2487; Downloads: 373
.pdf Full text (1,28 MB)

10.
POMEN BRANJA IN SPODBUJANJE BRALNE MOTIVACIJE
Mojca Brezigar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo branje, ki predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu opredelimo branje in bralno pismenost ter predstavimo bralni razvoj in pomen branja za mladega bralca. Nato predstavimo dejavnike bralne učinkovitosti, izmed katerih izpostavimo motivacijo za branje, jo opredelimo in opišemo načine za spodbujanje bralne motivacije v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, knjižnicah in knjigarnah. Predstavimo tudi bralno značko, slovensko gibanje za spodbujanje branja. Ne nazadnje se ustavimo še pri vplivu, ki ga imajo na branje otrok vrstniki in mediji. Teoretični del smo podprli z empiričnim delom, v okviru katerega smo izvedli raziskavo na dveh osnovnih šolah, in sicer med učenci 6. in 9. razredov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi, bralne navade, poznavanje pomena branja, bralna motivacija ter kako jih k branju spodbujajo starši in učitelji. Ugotavljali smo tudi, koliko učencev bere za bralno značko in kako pogosto obiskujejo šolsko knjižnico. Rezultati so pokazali, da večina učencev rada bere, a bralni interes in pogostost branja s starostjo upada, da dekleta raje berejo kot fantje, da učno boljši učenci raje berejo kot učno slabši in da pri učencih višjih razredov upada zanimanje za leposlovje. Večina učencev se zaveda pomena branja za širjenje besednega zaklada in učno uspešnost, manj pa je takih, ki se zavedajo ostalih pozitivnih učinkov branja. Učenci nižjih razredov so večinoma notranje motivirani za branje, učenci višjih razredov pa zunanje. Starši otroke spodbujajo k branju, prav tako tudi učitelji, ki poudarjajo pomen branja in v razredu skoraj vsako umetnostno besedilo berejo na glas. Večina učencev bere za bralno značko, pri kateri jim je najbolj všeč, da si lahko sami izbirajo knjige za branje. Učenci, kateri radi berejo, pogosteje obiščejo šolsko knjižnico, ki jo obiščejo večinoma zato, ker imajo tam na izbiro dovolj raznolikega bralnega gradiva.
Keywords: branje, vrste branja, pomen branja, bralni razvoj, bralna pismenost, bralna motivacija.
Published: 04.07.2011; Views: 5691; Downloads: 849
.pdf Full text (1,75 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica