1. Vpliv digitalne preobrazbe in optimizacije procesov na motivacijo in zadovoljstvo serviserjev gospodinjskih aparatovŠpela Dolenc, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo obremenjenost serviserjev, ki se iz leta v leto povečuje, vedno bolj je v poslovnih in proizvodnih procesih prisotna umetna inteligenca. V prvem delu smo poleg organizacijske klime predstavili teoretična izhodišča za obremenjenost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu serviserja podjetja Gorenja. Pozornost smo namenili tudi interakciji med človekom in strojem, kjer smo na podlagi Maverick raziskave lahko dobili vpogled, na kakšen način bi umetna inteligenca sodelovala s človekom. Ob tem smo zastavili vprašanje, kje je pravzaprav meja, ko je umetna inteligenca prispevek v življenju človeka, in kdaj je meja prekoračena.
Keywords: Digitalna preobrazba, obremenjenost na delovnem mestu, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih
Published in DKUM: 03.02.2023; Views: 841; Downloads: 56
 Full text (2,89 MB) |
2. Spoprijemanje s stresom in motivacija na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju XMitja Cigan, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali spoprijemanje s stresom in motivacijo na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X. Za pisanje magistrskega dela s takim naslovom smo se odločili zato, da bi poudarili pomembnost soočanja s stresom na delovnem mestu in motivacijo zaposlenih, ter za ozaveščanje organizacij, kakšno vrednost jim predstavljajo njihovi človeški viri. Področje spoprijemanja s stresom in motivacije na delovnem mestu je dandanes izrednega pomena za organizacije, ki želijo uspeti na trgu.
V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opisali področje in opredelili problem. V tem delu smo prav tako opredelili namene, cilje in hipoteze naše raziskave. Poleg tega smo predstavili naše predpostavke in omejitve ter določili predvidene metode raziskovanja.
V drugem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu, pri čemer smo najprej opredelili in interpretirali stres po domačih in tujih avtorjih. Spoznali smo, da obstaja več vrst stresa, ter opisali vzroke za njegov nastanek. Nato smo se poglobili v posledice stresa na delovnem mestu – tako na individualni kakor tudi na sistemski ravni. Opisali smo tudi ukrepe za premagovanje stresa s strani posameznika in organizacije, sklepni del tega poglavja pa smo zaključili s strategijami za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Tako smo spoznali pomen preoblikovanja dela, fleksibilnega delovnega časa, analize in opredelitve vlog, ustvarjanja ugodne organizacijske klime, komunikacije in dobrih delovnih odnosov, delovnih pogojev ter raznolikosti in razgibanosti dela.
V tretjem delu magistrskega dela smo spoznali različne opredelitve motivacije, osredotočili pa smo se na motivacijo na delovnem mestu. Tako smo navedli in opisali najpogostejše motivacijske dejavnike: višino plačila in druge denarne nagrade, stalno zaposlitev, priznanja in pohvale, komunikacijo, možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja, organiziranost dela, možnost napredovanja, medsebojne odnose in sodelovanje pri poslovnih ciljih. Poudarili smo pomen vloge vodje pri motiviranju zaposlenih ter se seznanili z možnimi ovirami pri motiviranju.
Sledilo je četrto poglavje, kjer smo empirično raziskali stres in motivacijo na delovnem mestu. Podrobneje smo predstavili podjetje X ter namen, cilje in rezultate naše raziskave. Na podlagi rezultatov smo potrdili ali ovrgli naše hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih spoznanj. Na koncu smo zapisali ugotovitve, ki so bile podkrepljene s pregledom analize rezultatov, in organizaciji predlagali določene novosti in izboljšave.
Keywords: stres na delovnem mestu, spoprijemanje s stresom, strategije za zmanjšanje stresa, motivacija na delovnem mestu, motivacijski dejavniki, ovire pri motiviranju
Published in DKUM: 30.06.2021; Views: 1448; Downloads: 265
Full text (1,46 MB) |
3. Kadrovski management – kompleksnost zaposlovanja medicinskih sesterJasminka Mašić, 2020, master's thesis Abstract: Ishodišča in namen: Proučevali smo upravljanje s človeškimi potenciali, zaposlovanje in način zaposlovanja v javnih službah v Republiki Hrvaški, visoko stopnjo fluktuacije, razloge za odhod iz ustanove, soočanje s problemom pomanjkanja medicinskih sester na trgu dela in nezadovoljstvo zaposlenih medicinskih sester ter opravili analizo razlogov za njihovo nezadovoljstvo na delovnem mestu.
Namen našega raziskovanja je bil ugotoviti faktorje, ki negativno vplivajo na zaposlovanje medicinskih sester, s ciljem ustrezno razviti upravljanje s človeškimi potenciali in sprejeti aktivne ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjšanje stopnje fluktuacije in omogočili zadržati kvalitetne kadre v ustanovi.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter analitično metodo spremljanja statističnih podatkov. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja zaposlenih medicinskih sester v KBC-ju Reka. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati: Pri svojem raziskovanju smo ugotovili, da medicinske sestre niso zadovoljne s svojim položajem v družbi, prevladuje mnenje, da je ta poklic cenjen in priznan v tujini, ne pa tudi v Republiki Hrvaški, prav tako medicinske sestre niso cenjene med drugimi zdravstvenimi delavci. Kljub temu imajo rade svoj poklic in velika večina bi ponovno izbrala poklic medicinske sestre zaradi pomoči ljudem in skrbi za onemogle. Večina anketirancev občasno razmišlja o spremembi delovnega mesta in odhodu iz ustanove, kot razloge za to pa navajajo nezadovoljstvo s plačo, visoko raven stresa na delovnem mestu, slabe pogoje dela in nezadovoljstvo z delovnim okoljem.
Diskusija in zaključek: Zaposlovanje in zadrževanje zdravstvenih delavcev je zelo pomemben segment upravljanja s človeškimi potenciali, ker brez kvalitetnih, strokovnih in zadovoljnih zdravstvenih delavcev ni mogoče doseči zastavljenih ciljev: »zadovoljen pacient, nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe, prijaznost, dobra komunikacija, pozitiven izid zdravljenja«.
Keywords: človeški viri, zadovoljstvo pri delu, motivacija, stres na delovnem mestu, zapuščanje organizacije
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1290; Downloads: 210
Full text (1,23 MB) |
4. Motivacija na delovnem mestu pri mladih osebah od 15 do 30 let starostiLara Diminić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Obravnavamo motivacijo na delovnem mestu pri mladih osebah, starih od 15 do 30 let. Motivacija je pojem, s katerim smo vsi seznanjeni in ga tudi veliko uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ima velik pomen na delovnem mestu in je eden od glavnih dejavnikov, pomembnih za uspešno delovanje v organizaciji. V teoretičnem delu smo opredelili motivacijo in motivacijske teorije. Seznanili smo se s tem, kateri motivacijski dejavniki obstajajo na delovnem mestu in kateri motivacijski dejavniki so pomembni mladim delavcem.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kateri motivacijski dejavnik najbolj vpliva na motivacijo na delovnem mestu pri mladih osebah, ali nedenarne nagrade pozitivno vplivajo na motivacijo in kako bi fleksibilen delovnik vplival na motivacijo na delovnem mestu. Raziskovali smo, ali so mladi delavci lojalni organizaciji, v kateri so zaposleni, in kako povratna informacija nadrejenega vpliva na njihovo motivacijo.
V diskusiji smo na podlagi empiričnega dela odgovorili na raziskovalna vprašanja ter oblikovali primerna priporočila, kako spodbujati motivacijo na delovnem mestu in kako ukrepati, da ostanejo mladi delavci motivirani in srečni v organizaciji, v kateri delajo.
Z raziskavo smo ugotovili, da denar kot motivacijski dejavnik mladim delavcem ni preveč pomemben. Na njihovo motivacijo bolj vplivajo dejavniki, kot so dobri odnosi s sodelavci, fleksibilen delovnik, možnost napredovanja, nedenarne nagrade in podobno. Poleg tega smo ugotovili, da jim je pomembna povratna informacija od nadrejenega. Ne nazadnje še spoznanje, da mladi delavci niso najbolj lojalni svojim organizacijam.
Menimo, da bi podjetja lahko pogosteje organizirala team buildinge in različne delavnice za svoje delavce, tako bi izboljšali komunikacijo med zaposlenimi, delavci pa bi imeli večji občutek pripadnosti podjetju. Poleg tega bi bilo dobro, da podjetja svoje delavce motivirajo z nedenarnimi nagradami, kot so pohvale in priznanja, lahko bi tudi poskusili uvesti fleksibilen delovnik in delo od doma.
Organizacije morajo svojim delavcem pogosteje podajati povratne informacije za delo, ki ga opravljajo. Poleg tega morajo tudi izboljšati komunikacijo s svojimi delavci, ker bi na ta način najlažje ugotovili, kako posameznika motivirati in zadržati v svojem podjetju.
Keywords: motivacija, motivacija na delovnem mestu, mladi delavci od 15 do 30 let starosti, motivacijski dejavniki
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 1177; Downloads: 304
Full text (640,62 KB) |
5. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju xKlavdija Držaj, 2018, master's thesis/paper Abstract: Glavna konkurenčna prednost na vse bolj zahtevnem trgu že nekaj časa nista več kapital in vrhunska tehnologija. V ospredje vse bolj prihaja sposobnost upravljanja in ravnanja s človeškimi viri. Usposobljeni in visoko motivirani zaposleni so v podjetju eden izmed glavnih temeljev razvoja podjetja. Vedno več podjetij stremi k temu, da bodo njihovi zaposleni pri svojem delu zadovoljni in posledično dovolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov. V nalogi smo definirali pojem motivacija in opredelili motivacijske dejavnike, ki vplivajo na stopnjo motivacije za delo. Pojasnili smo, kaj je delovna motivacija in kako lahko motivacija na delovnem mestu vpliva na delo zaposlenega. Osredotočili smo se tudi na zadovoljstvo zaposlenega na delovnem mestu ter v sklopu tega predstavili definicije in razlage različnih avtorjev o tem, kako lahko zadovoljstvo zaposlenega vpliva na delovno uspešnost podjetja. Predstavili in opisali smo tudi nekaj najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva pri delu. V sklopu naloge smo izvedli raziskavo v konkretnem podjetju, kjer smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na večjo stopnjo motivacije zaposlenega za delo. Zanimalo nas je, kako so zaposleni zadovoljni pri svojem delu, s katerimi dejavniki zadovoljstva so najbolj zadovoljni in s katerimi najmanj. Na koncu smo podali predloge za izboljšanje stanja in predstavili možnosti za nadaljnji razvoj.
Keywords: Motivacija za delo, zadovoljstvo na delovnem mestu, družba z omejeno odgovornostjo, zaposleni, delovna uspešnost
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 2102; Downloads: 754
Full text (1,55 MB) |
6. Organizacijska klima zdravstvenih delavcev v slovenskih in avstrijskih termahNina Zamuda, 2017, master's thesis Abstract: Uvod: Pozitivna organizacijska klima je temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije, zato se nam je zdelo pomembno vložiti raziskovalni napor prav v prikaz podobnosti in razlik v doživljanju organizacijske klime, zadovoljstva in motivacije zdravstvenih delavcev v dveh podobnih ustanovah, termah v Sloveniji in Avstriji. Namen naše raziskave je proučiti, kakšna je organizacijska klima v proučevanih organizacijah, kaj najbolj prispeva k organizacijski klimi, kaj zaposlene motivira pri njihovem delu, ter ugotoviti, kako organizacijsko klimo doživljajo Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji.
Metodologija: V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene lastnosti, merjenje in njene dimenzije. Predstavili smo tudi interakcijo organizacijske klime z zadovoljstvom zdravstvenih delavcev, motivacijo in motivacijskimi dejavniki. Za našo raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu SiOk. Z anketo smo zbrali podatke med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Vse podatke smo statistično obdelali s programom SPSS.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da so povprečne vrednosti dimenzij organizacijske klime nižje pri slovenskih zdravstvenih delavcih kot pri avstrijskih. Ta razlika pa ni temeljna, saj so povprečne vrednosti dimenzij glede na posamezno državo zelo podobno razporejene. Najvišje ocenjena dimenzija v obeh državah so notranji odnosi, najpomembnejši motivacijski dejavnik pa dobri odnosi s sodelavci. Zaposleni so najbolj nezadovoljni z možnostmi za razvoj kariere in z nagrajevanjem.
Razprava in zaključek: Na podlagi teh ugotovitev smo izdelali predlog za preoblikovanje celotnega sistema napredovanja, v katerem naj bodo glavni kriteriji in pogoji za napredovanje jasno definirani. Za izboljšanje organizacijske klime bi po našem mnenju bilo treba v sodelovanju z organizacijo in zaposlenimi sestaviti nov model napredovanja, ki bo vezan na vizijo in cilje organizacije. Pri načrtu in oblikovanju celotnega modela naj sodelujejo vsi zaposleni.
Keywords: zdravstveni delavci, organizacijska klima, zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija
Published in DKUM: 23.02.2017; Views: 1781; Downloads: 224
Full text (1,44 MB) |
7. MOTIVACIJA IN NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH V KLICNEM CENTRU PODJETJA FORMA DEDAV D.O.O.Nataša Jeras, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Motivacija je stanje, zaradi katerega so zaposleni na delovnih mestih pripravljeni delati ob določenih sposobnostih, znanju in želji. Vedno je povezana z interesi oziroma koristmi tistega, ki dela in ob tem izpolnjuje tudi svoje potrebe in pričakovanja. Pri raziskovanju načinov za boljše motiviranje zaposlenih mora vodstvo podjetja poznati potrebe zaposlenih, saj so te osnova za doseganje ciljev. Managerji naj bi tako znali združevati osebne cilje zaposlenih s cilji podjetja in usmerjali zaposlene k doseganju teh načrtov. Potrebe, ki jih imajo zaposleni, so podlaga za motiviranje, pri čemer je potreba občutek pomanjkanja nečesa, in če ni izpolnjena, zaposleni ni motiviran za nadaljnje delo. Cilj vsakega podjetja je imeti zaposlene, ki lahko združujejo osebne cilje s cilji podjetja in tako prispevajo h kontinuirani rasti podjetja, v katerem so zaposleni.
Keywords: motivacija zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, nagrajevanje zaposlenih, dejavniki zadovoljstva na delovnem mestu, motivacijske teorije
Published in DKUM: 27.06.2016; Views: 1482; Downloads: 219
Full text (752,33 KB) |
8. ZADOVOLJSTVO IN MOTIVACIJA NA DELOVNEM MESTUBoštjan Kreft, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na področje zadovoljstva in motivacije na delovnem mestu. Zadovoljstvo na delovnem mestu je opredeljeno kot pozitivno emocionalno stanje posameznika, ki je rezultat posameznikovega načina doživljanja dela, pojmovanja in ocenjevanja stanja delovnega okolja, izkušenj pri delu ter načina občutenja vseh elementov dela in delovnega mesta. Motivacija je duševni proces, ki s pomočjo različnih motivov ali teženj, to so lahko potrebe, vrednote, želje, ideali ali nagoni, vodi vedenje ljudi in jih usmerja k določenim ciljem. Izjemno pomemben dejavnik, ki zagotavlja resnično učinkovitost delovnega procesa, je motiviranost posameznika za delo.
Z diplomsko nalogo smo želeli osvetliti zadovoljstvo na delovnem mestu in učinkovite načine motiviranja zaposlenih v osnovnih šolah. Anketni vprašalnik so izpolnjevali zaposleni v dveh slovenskih OŠ. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je 96 % v raziskavi sodelujočih vsaj deloma ali popolnoma zadovoljnih na delovnem mestu. Zaposleni ocenjujejo tako delovno okolje kot tudi komunikacijo med zaposlenimi kot primerno, hkrati pa prepoznavajo tudi pomemben doprinos primerne komunikacije k zadovoljstvu na delovnem mestu. Zaposlene z največ srednjo oz. nižjo izobrazbo najbolj motivirajo dobri odnosi, višja plača, dobre delovne razmere, varnost zaposlitve, možnost napredovanja, medtem ko zaposlene z višjo stopnjo izobrazbe najbolj motivirajo dobri odnosi, pohvale in priznanja za uspešnost, dobre delovne razmere, varnost zaposlitve in samostojnost pri delu. Predhodno navedene ugotovitve lahko učinkovito uporabimo pri oblikovanju strategij motiviranja zaposlenih.
Keywords: komunikacija, motivacija, zadovoljstvo na delovnem mestu
Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 3612; Downloads: 1346
Full text (800,02 KB) |
9. PREMAGOVANJE STRESA V ORGANIZACIJAHTim Lubaj, 2010, final seminar paper Abstract: Stres je pojav, ki se mu v današnji družbi lahko le s težavo izognemo, saj nas spremlja na cesti, v službi, doma in celo na počitnicah.
Izvira še iz časov nabiralništva, prvič pa je bila beseda stres uporabljena v 17. stoletju, in sicer v angleščini — kot opis nadloge, pritiska, težave.
Ločimo več vrst stresa, med katerimi velja izpostaviti delitev stresa na pozitivni in negativni stres. Pozitivni stres je lahko za človeka celo koristen, medtem ko ima negativni stres dolgoročno zelo slab vpliv na naše zdravje. Žal v današnji družbi prevladuje negativni stres.
Stres lahko vpliva na vsakega posameznika drugače, večinoma pa se odraža v telesnih, čustvenih in vedenjskih simptomih. Posledic stresa pa ne občuti samo posameznik, temveč tudi organizacija, v kateri dela. Stres na delovnem mestu je postal najpogostejši stres v današnji družbi, zato je zelo pomembno, da znajo organizacije uporabiti pravilne strategije oz. metode za premagovanje stresa.
Keywords: stres, stresorji, stres na delovnem mestu, stres v organizacijah, premagovanje stresa, motivacija, zadovoljstvo
Published in DKUM: 27.01.2011; Views: 2985; Downloads: 370
Full text (514,30 KB) |
