| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, master's thesis

Abstract: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Keywords: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 13097; Downloads: 377
.pdf Full text (1,96 MB)

2.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Keywords: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 1769; Downloads: 372
.pdf Full text (2,18 MB)

3.
AVTORITETA V VZGOJI IN POSTAVLJANJE MEJ
Simona Arnuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Biti vzgojitelj, je zahtevna in odgovorna naloga. Želja vsakega starša in vzgojitelja je, da bi otroke vzgajal čim bolje, vendar včasih, lahko povsem nehote, pride do težav. Starši imajo radi svoje otroke in jim želijo le najboljše. Želijo, da razvijejo svoje talente, najdejo dobre prijatelje in poiščejo svoje mesto v življenju, kjer bodo srečni. Ustreči želijo njihovim željam, hkrati pa vedo, da jim morajo biti zgled, avtoriteta in morajo postaviti tudi meje njihovim zahtevam in vedenju, saj jih želijo pripraviti na življenje — na sobivanje z drugimi ljudmi. V diplomskem delu so podrobneje obravnavani trije večji pojmi: avtoriteta, vzgoja in postavljanje mej. V današnjem času se vse pogosteje sprašujemo, v kolikšni meri je v vzgoji avtoriteta prisotna, kako zelo je potrebna in kako si jo lahko pridobimo. V delu smo se opredelili tudi na vzgojo, vzgojne metode, vzgojne stile, potrebe otrok, in na medsebojne odnose, kateri so zelo pomembni pri vzgajanju otrok. Seznanimo se tudi s pomembnostjo postavljanja meja, njihovimi težavami in nasveti pri postavljanju, pomenom pohvale in nagrade, ter kaznimi in posledicami za neprimerno vedenje. Starši in vzgojitelji se pogosto tudi sprašujejo, kako najti ravnotežje med razvajanjem in strogostjo. Ni dobro, če so pretirano omejujoči ali preveč popustljivi. Iskanje prave mere vedno pomeni postavljanje jasnih, trdnih in pravičnih mej, ki se jih morajo otroci zavedati, jih poznati in se jih držati, saj so postavljene meje ključnega pomena pri vzgajanju otrok in pomembno vplivajo na oblikovanju avtoritete in moči v vzgoji. Otroci vsekakor potrebujejo avtoriteto, saj se le tako počutijo varne in sprejete. Če je ne dobijo, jo izsilijo.
Keywords: avtoriteta, vzgoja, vzgojni stili in metode, medsebojni odnosi, postavljanje mej, moteče vedenje in reševanje konfliktov, nagrada, kazen in posledice.
Published in DKUM: 03.03.2010; Views: 8565; Downloads: 2432
.pdf Full text (537,18 KB)

Search done in 10.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica