| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Reševanje in preiskovanje pomorskih nesreč tovornih ladij
Darko Tunanović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Naravne in druge nesreče nenehno ogrožajo človeštvo, zaradi napredka družbe pa nesreče povzročajo čedalje večjo škodo. Ena izmed oblik, v katerih praviloma prihaja do večjih posledic, so tudi pomorske nesreče z udeležbo tovornih ladij. Čeprav je slovenska obala s 46,6 kilometra med krajšimi v Evropi, je število ladij, ki plujejo po slovenskem morju, visoko, predvsem zaradi dobro razvitega tovornega pristanišča v Kopru in dejstva, da po slovenskem morju poteka tudi plovna pot za bližnja italijanska pristanišča v Monfalconeju in Trstu. Poleg tega se število tovornih ladij, ki plujejo po slovenskem morju, vsakoletno povečuje, kar povečuje tudi možnosti za nastanek pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij. Majhnost slovenskega morja in majhno število pomorskih nesreč imata lahko tudi negativne posledice, saj se zaradi majhnega števila nesreč področje zanemari, zaradi pomanjkanja izkušenj in prakse na področju reševanja nesreč pa lahko pride do neustreznega odziva na nesrečo, kar po nepotrebnem povzroči hujše posledice ob morebitni nesreči. Hujše in nepotrebne posledice lahko preprečijo ustreznost sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter ustrezna opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje organov zaščite, reševanja in pomoči, zadolženih za interveniranje ob hujših nesrečah tovornih ladij. Preverili smo opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvideni za reševanje pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij, ter možnosti mednarodnega sodelovanja. Opravili smo tudi analizo pomorske nesreče iz leta 2017, ko je v slovenskem morju pri Debelem rtiču nasedel tanker Capodistria, ki je iz Trsta v Koper prevažal dizelsko gorivo. Ugotovili smo, da so sile za zaščito, reševanje in pomoč, zadolžene za interveniranje ob pomorskih nesrečah tovornih ladij, dobro opremljene, vendar slabo usposobljene. Medsebojno sodelovanje je dobro, vendar so še možnosti napredka, na področju mednarodnega sodelovanja pa smo ugotovili, da je področje teoretično dobro urejeno, praktične izvedbe pa zaradi pomanjkanja prakse ni bilo možno preveriti. Pri analizi pomorske nesreče z udeležbo tankerja Capodistria smo ugotovili neustrezen prvi odziv na nesrečo, v kasnejši fazi pa dobro sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Keywords: diplomske naloge, pomorska nesreča, tovorna ladja, reševanje, morje
Published: 12.04.2021; Views: 81; Downloads: 33
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
Biometrija, spolna dvoličnost in razmnoževalna biologija izbranih vrst rakovic (crustacea: decapoda) v severnem jadranu
Mona Rezaei, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Povzetek Raziskovana je bila distribucija in struktura populacije 4 vrst rakovic (Decapoda: Crustacea), Medorippe lanata, Goneplax rhomboides, Liocarcinus depurator in Liocarcinus vernalis, glede morebitnih učinkov na ribištvo in uporabo vlečnih mrež na njihovo populacijo. Raziskava je bila narejena v severnem Jadranu. Kot del ribiške odprave, je bilo decembra 2013 v vodah severnega Jadrana ulovljenih skupaj 1100 primerkov, vseh 4 vrst. Rakovice so bile zbrane iz 32 vzorčnih postaj. Globina voda se je gibala med 10,6 m in 84 m. Izvedene so bile biometrične meritve ter prešteto je bilo število jajčec. (L. depurator in L. vernalis). Razmerje samic in samcev (L. depurator, L. vernalis, M. lanata in G. rhomboides) je bilo sledeče - 1:1.5, 1:2, 1:0.8 in 1:57. Med vrstama L. depurator in L. vernalis ni bilo pomembnejših razlik v številu jajčec. Nobene pomembne povezave ni bilo ugotovljene med zunanjim oklepom (širina / dolžina) in številom jajčec teh rakovic. G. rhomboides ima očitno večji Fultonov pogojni indeks kot ostale vrste. Povezava med globino vode in merjenimi biometričnimi parametri so dale šibke, vendar pomembne rezultate, v glavnem pri samcih L. Vernalis. Rakovic obeh spolov je bilo obilo na vseh proučevanih globinah in ni bilo pomembnejše povezave med globino morja in številom rakovic. Samo v primeru (M. Lanata) je bila razporeditev le teh bolj izrazita na globinah manjših od 50 metrov, ne glede na spol. Samci L.vernalis so bili precej večji od samic, kar kaže na velikost spolne dvoličnosti. Ta velikost dvoličnosti je bila opažena pri M. lanata na stopnji zunanjega oklepa, brez večje razlike v mokri teži. Vseeno pri tej vrsti so bile samice večje, pri merjenju zunanjega oklepa, kot samci.
Keywords: Medorippe lanata, Goneplax rhomboides, Liocarcinus depurator, Liocarcinus vernalis, Biometrija, Severno Jadransko morje
Published: 03.08.2020; Views: 239; Downloads: 0

3.
Problematika onesnaževanja slovenskega morja
Maruška Jurman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ne glede na to, da je naše morje majhno, ima visoko biološko raznovrstnost in dogajajo se kazniva dejanja, povezana z ekološko kriminaliteto. Omogoča opravljanje številnih gospodarskih dejavnosti, povezanih z morjem, ki so tudi velika obremenitev. Na žalost je tudi za večino odpadkov končni cilj morsko okolje. V diplomski nalogi smo se osredotočili na problematiko onesnaževanja slovenskega morja kot posledice ekološke kriminalitete. Podrobneje smo preučili dejavnike, za katere menimo, da povzročajo onesnaženost v slovenskem morju, in varstvo morja na splošno. Osrednji problem morja je onesnaževanje, katerega glavni krivci so pomorski promet, industrija, kmetijstvo, čezmejno onesnaževanje, meteorne vode, morsko ribištvo, turizem, poselitev, skladiščenje ter druge negospodarske dejavnosti, povezane z morjem. Vse te dejavnosti obremenjujejo morje in povzročajo njegovo onesnaženost z nevarnimi snovmi in odpadki, ki so v slovenskem morju pogosti, še posebej plastični. Zato bi morali onesnaževanje kaznovati z višjimi kaznimi in pogostejšim nadzorom. Prav tako bi morali organizirati pogostejše čistilne akcije ter ponujati različne nagrade, da bi bila udeležba večja. Ekološke katastrofe v morju, ki jih povzročajo odpadki in ostali dejavniki, so grozljive, saj se ponekod po svetu ljudje že kopajo v smeteh, ki jih v morje vsak dan odložimo na tone. Ne pomislimo na to, da bodo ogrozile naravno okolje. Ni nujno, da je morje vedno onesnaženo zaradi človekovega posega. V nekaterih primerih so krive tudi naravne katastrofe, vendar je v večini primerov glavni krivec prav človek. Na žalost onesnaženje morja, ki ga povzročamo, vodi k nezdravemu naravnemu okolju ter škoduje vsem živim bitjem. Da bi se onesnaženost morja zmanjšala, bi morali biti ljudje bolj seznanjeni s posledicami onesnaženosti. Pogosteje bi morali prijavljati kazniva dejanja, povezana z onesnaževanjem morja. Zavedati bi se morali, da odpadkov ne smemo puščati vsepovsod.
Keywords: morje, Jadransko morje, onesnaževanje, morski odpadki, pristaniška dejavnost, pomorski promet, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 27.06.2018; Views: 1703; Downloads: 267
.pdf Full text (748,82 KB)

4.
Pravna ureditev teritorialnega morja
Jana Simonič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Skozi zgodovino se je pomen morja povečeval. S povečanje potrebe po trgovanju, izmenjevanju dobrin je morje postalo pomembna transportna pot. Z razvojem ribolova, svetovne trgovine, izkoriščanja naravnih bogastev pa se je pomen morja za države še povečeval. Teritorialno morje je objekt mednarodnega prava. S Konvencijo o teritorialnem morju in zunanjem pasu so poskušali urediti pravne značilnosti teritorialnega morja. To jim v celoti ni uspelo in zato je določanje širine teritorialnega morja ostalo prepuščeno obalnim državam. Spore v zvezi s teritorialnim morje so države članice dolžne reševati v skladu z načelom mirnega reševanja sporov, ki je zajeto že v Ustanovni listini ZN. Ta hkrati določa tudi institucije, na katere se lahko obrnejo države članice v primeru, da pri reševanju sporov ne zadošča metoda mirnega reševanja. V diplomskem delu so zajete pravne značilnosti teritorialnega morja, režim v teritorialnem morju, pravice in obveznosti držav v njem. Predstavljeni sta dve instituciji za reševanje sporov med državami članicami, in sicer ITLOS in ICJ. Predstavljene so tudi dejavnosti na področju pomorskega mednarodnega prava, ki jih izvaja OZN in dejavnosti, ki jih izvaja EU. Nekaj pozornosti je posvečene tudi primeru Corfu channal.
Keywords: mednarodno javno pravo, pomorsko mednarodno pravo, teritorialno morje, režim v teritorialnem morju, pravica do neškodljivega prehoda, Corfu channal case
Published: 30.10.2017; Views: 1068; Downloads: 150
.pdf Full text (885,47 KB)

5.
Problemi in vplivi onesnaževanja morja s plastiko
Natalija Kavicki, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vplive onesnaževanja morja s plastiko in težave, ki jih to povzroča. Plastika je v današnjem času del človeškega vsakdana. Uporablja se zato, ker je lahka, uporabna in cenovno zelo ugodna, zato njena uporabnost iz leta v leto narašča. Zaradi trpežnosti se kemično zelo težko reciklira. Ker je ločevanje drago, plastični odpadki marsikdaj pristanejo v naravi. Za potrebe pisanja diplomskega dela smo analizirali sekundarne vire, ki govorijo o plastičnih odpadkih, težavah z njimi in njihovih negativnih vplivih na živali in ljudi. Ker se količine plastike v morju letno povečujejo, smo se osredotočili tudi na mehanizme, ki preprečujejo vnos plastike v morje. Ugotovili smo, da plastika negativno vpliva na morje oziroma okolje, živali in ljudi. Ko se plastika razgradi, v morje spusti škodljive snovi, ali pa jo ribe in preostale morske živali zaužijejo, še preden se razgradi. Tako so mlade ribe že tako navajene plastike, da jo imajo rajši kot hrano. Zaradi prehranjevanja s plastiko težko rastejo in se razvijajo, kar vpliva tudi na njihovo vedenje. To je samo še en razlog, zakaj ribe težko preživijo. Plastika pa je nevarna tudi za nas, saj izloča bisfenol A in ftalate. To so zelo nevarne snovi, ki se začnejo izločati s staranjem plastike in ob njeni izpostavljenosti visokim temperaturam. Ljudje nismo toliko ozaveščeni o škodljivostih, ki smo jim izpostavljeni, niti ne o tem, kako bi lahko preprečili nastanek toliko ton plastičnih odpadkov, ki pristanejo v naravi. Zavzeti bi se morali za naravo in se truditi za zmanjšanje vnosa plastike v okolje. Prav tako bi se vsak posameznik moral zavedati posledic, ki nastajajo ob onesnaževanju narave.
Keywords: morje, onesnaževanje, plastika, posledice, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 18.10.2016; Views: 2386; Downloads: 605
.pdf Full text (827,92 KB)

6.
VIZUALIZACIJA JEZER IN MORIJ V UNITY 3D
Nejc Tramšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu se ukvarjamo z vizualizacijo jezer in morij v pogonu Unity 3D. V začetku je zapisan kratek pregled zgodovinskega razvoja metod za vizualizacijo vodnih po-vršin in vodotokov in nato predstavitev teh metod. Za lažje razumevanje smo nekatere te metode predstavili in opisali tudi v praktičnem delu. Izdelali smo vizualizacijo morja ter jezera in pri tem uporabili nekatere opisane metode vizualizacije.
Keywords: morje, jezero, vizualizacija, Unity 3D, računalniška grafika
Published: 16.05.2016; Views: 702; Downloads: 139
.pdf Full text (2,57 MB)

7.
Tomšičev literarni opus med Šavrinkami in Šandrinkami
Miran Štuhec, 2012, original scientific article

Abstract: Slovenska literarna zgodovina delo Marjana Tomšiča po formalnih in duhovnih značil-nostih njegove proze uvršča k slovenski varianti magičnega realizma ali vsaj v njegovo bližino. Vendar je treba poudariti, da se je avtor od te literarnozgodovinsko oznake odmaknil s pripovedmi aleksandrinskega ciklusa od te oznake odmaknil. Ključni socialni, nacionalni in moralni zagoni v zbirki novel Južni veter in v romanu Grenko morje namreč preraščajo pogansko ter krščansko mitologijo, poudarjeno zanimanje za skrivnostno, bližino s pravljičnim in ta dela uvrščajo v območje nove oblike realizma, kjer ni več prostora za plodno sintezo magičnih prvin z realističnimi.
Keywords: slovenska književnost, praavljično, mitično, magično, socialni motivi, izseljenska izkušnja, Grenko morje, Južni veter
Published: 10.07.2015; Views: 579; Downloads: 54
.pdf Full text (489,79 KB)
This document has many files! More...

8.
PRAVNA UREDITEV ODPRTEGA MORJA
Denis Luthar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: S pojavom globalizacije je odprto morje postalo osnovni povezovalni člen vseh narodov sveta. Velika večina transporta dobrin v svetovni trgovini poteka po morskih poteh. Na njem se izvajajo tudi posamezne turistične in druge zabavne aktivnosti kot so križarjenje, jadranje, potapljanje itd. Odprto morje, kot pomemben vir prehrambene industrije ter ostalih ekonomskih disciplin, državam nudi široka območja za ribolov in drugačne oblike izkoriščanja svojih naravnih bogastev. Zaradi iskanja naravnih virov, kot so nafta in zemeljski plin, države na njem gradijo umetne otoke, naftne ploščadi in druge objekte. Predstavlja tudi pomembno sredstvo komunikacije, na morskem in oceanskem dnu pa se za ta namen polagajo podmorski kabli in cevovodi. Z razvojem tehnologije je odprto morje postalo tudi dostopnejše za znanstveno raziskovanje. Največje težave pa pri dejavnostih na odprtem morju predstavljajo prekomerno izkoriščanje živih bogastev, onesnaženje, poseganje v občutljive morske ekosisteme in življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter nekatere vrste kaznivih dejanj, med katerimi je najbolj problematično piratstvo. Zaradi vsega navedenega je izrednega pomena, da so pravice in obveznosti držav v odnosu do odprtega morja natančno določene s predpisi mednarodnega prava. S pravili mednarodnega značaja in primernim mehanizmom za reševanje sporov se tako zagotavlja svetovni red in mir. Odprto morje je objekt mednarodnega prava, s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 pa je določen njegov pravni položaj, ki narekuje šest osnovnih svoboščin. Med njimi so pravica svobodne plovbe, pravica preletanja, svobodno polaganje podmorskih kablov in cevovodov, pravica do gradnje umetnih otokov in drugih objektov, upravičenje do svobodnega ribolova ter pravica do znanstvenega raziskovanja. Izvajanje naštetih svoboščin pa ne sme ovirati interesov drugih držav. Uporaba odprtega morja je omejena za miroljubne namene, upravičeni subjekti pa si ne morejo veljavno prilaščati njegovih delov. Konvencija v okviru pravice o svobodni plovbi določa tudi obveznosti držav v zvezi z registracijo ladij in uporabo državne zastave. Nadalje Konvencija prepoveduje kazniva dejanja piratstva, transporta sužnjev, prometa z drogami in nepooblaščenega radijskega oddajanja na odprtem morju ter natančno opredeljuje pravico do zasledovanja v primeru lova na kriminalce. Države poziva k sodelovanju in jih obvezuje k sprejemanju ukrepov za ohranjanje živih bogastev odprtega morja ter ukrepov za varovanje morskega okolja. V nalogi je opredeljen pravni okvir, v katerem so zajete najpomembnejše pravne značilnosti odprtega morja, splošna načela in določbe ter posamezne pravice in obveznosti držav iz glavnih področij njegove uporabe. Predstavljeno je tudi Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo kot poglavitni organ odločanja v sporih v zvezi z uporabo in razlago mednarodnopravnih določb odprtega morja. Z obravnavo izbranih primerov iz njegove prakse je natančneje razložena vsebina nekaterih načel in splošnih določb.
Keywords: pomorsko mednarodno pravo, odprto morje, režim odprtega morja, ohranjanje in gospodarjenje z živimi bogastvi odprtega morja, znanstveno raziskovanje, varovanje in ohranjanje morskega okolja, pregon piratov, UNCLOS, ITLOS
Published: 07.07.2015; Views: 1763; Downloads: 458
.pdf Full text (1,68 MB)

9.
IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE IN INTERIERJA VRTCA V OBČINI FRAM
Matjaž Finžgar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava idejno zasnovo arhitekture in interierja vrtca v občini Fram. Prvi sklop diplomskega dela zajema predstavitev vpliva prostora na otroka ter njegov razvoj. Sledi analiza referenčnih primerov arhitekture vrtcev iz sveta in Slovenije. Drugi sklop predstavlja različne idejne zasnove vrtca s kratkimi opisi smernic, ki so/smo jih upoštevali pri načrtovanju. Zasnova zgradbe takšne namembnosti predstavlja za arhitekte poseben izziv, pri katerem je potrebno veliko raziskovanja, prilagajanja, domišljije ter odgovornosti.
Keywords: vrtec, arhitektura za otroke, referenčni primeri, Fram, Morje
Published: 27.09.2012; Views: 1903; Downloads: 245
.pdf Full text (10,19 MB)

10.
Programski paket MORJE 2000
Branko Bedenik, 2003, software

Abstract: Program za računanje in dimenzioniranje plošč, narejen s programom PB/WIN 7.0
Keywords: programska oprema, programski paket, gradbene konstrukcije, MORJE, dimenzioniranje plošč
Published: 01.06.2012; Views: 982; Downloads: 35
URL Link to full text

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica