| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Potencialni vpliv fragmentacije habitata na viabilnost osebkov na primeru votlega petelinčka Corydalis cava, (L.) Schweigger & Koerte; Fumariaceae
Andreja Kosi, 2013, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil s pomočjo vzorčenja in proučevanja nekaterih enostavnih morfološko-funkcionalnih parametrov (višina rastlin, masa semen, število semen na plod, število plodov na rastlino) na primerkih vrste C. cava na treh geografsko različnih območjih (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci) pokazati negativni vpliv fragmentacije habitatov in populacij na te morfometrične parametre. S tem smo nakazali na zmanjšano viabilnost primerkov kot posledico fragmentacije. V raziskavo smo vključili popise, ki smo jih naredili leta 2006. Takrat je bilo na območju UZ Maribor najdenih 60 poligonov z vrsto C. cava. Na 3 poligonih so bila najdena rastišča tako belih kot tudi vijoličnocvetnih predstavnikov, na preostalih 57 poligonih pa le vijoličnocvetni predstavniki vrste. Na podlagi opravljenih popisov območja UZ Maribor smo ugotovili 6,7 % izgubo habitata vrste C. cava v le štirih letih. Ugotovili smo, da je število cvetočih osebkov C. cava v habitatnih fragmentih znotraj UZ Maribor odvisno od površine fragmenta. Število plodov na rastlino in masa semen kot najenostavnejša reproduktivna znaka izražata manjše vrednosti v maloštevilnih populacijah. Ugotovili smo, da se belocvetni primerki pojavljajo le znotraj velikih površin in da jih na manjših fragmentiranih površinah ni zaslediti. S tem sklepamo na negativni vpliv genetskega zdrsa ter na dolgoročno zmanjšanje variabilnosti v populaciji. Višina rastlin je v upadu pri obeh barvah. V upadu je tako število plodov na rastlino kot tudi število semen na plod, kar izraziteje velja za vijoličnocvetne primerke vrste. Tehtanje semen je pokazalo porast mase semen, kar je edini znak, v katerem je zazanati povišanje vrednosti na fragmentirani lokaciji v Spodnjem Dupleku.
Keywords: fragmentacija habitata, inbriding, genetski drift, morfološko-funkcionalne poteze, rastlin, genetska variabilnost, Corydalis cava, metoda vzorčenja in morfometrije, Slovenija (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci)
Published: 11.09.2013; Views: 1772; Downloads: 130
.pdf Full text (2,44 MB)

3.
Vpliv košnje na vrstno in funkcionalno sestavo mezotrofnih nižinskih travnikov
Aleksandra Kneževič, 2015, master's thesis

Abstract: AI Polnaravni ekstenzivno gojeni travniki predstavljajo vrstno najbogatejše habitate v zahodnih, severnih in osrednjih predelih Evrope. Zaradi spremembe rabe teh travnikov (zlasti intenzifikacije in opuščanja) v zadnjih desetletjih in posledičnega spreminjanja sestave rastlinskih vrst sodijo med najbolj ogrožene tipe habitatov tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, s kakšnim režimom košnje (oz. s kolikšno pogostnostjo košnje) ohranjamo značilno vrstno in funkcionalno sestavo vrstno bogatega mezotrofnega nižinskega travnika. Raziskava temelji na florističnih popisih in proučevanju 18-ih morfološko-funkcionalnih potez (MFP) rastlin.
Keywords: frekvenca košnje, motnja, travniki, morfološko-funkcionalne poteze rastlin
Published: 14.04.2015; Views: 963; Downloads: 190
.pdf Full text (2,07 MB)

4.
Fenotipska plastičnost znotraj populacij in med njimi na primeru avstrijskega gadnjaka ( Scorzonera austriaca , Cichoriaceae)
Mateja Koprivc Polutnik, 2016, master's thesis

Abstract: Namen našega raziskovalnega dela je bil raziskati in pojasniti fenotipsko plastičnost avstrijskega gadnjaka Scorzonera austriaca znotraj populacij na Nanosu in dveh disjunktnih manjših populacijah izven jedra razširjenosti, na Boču in v bližini avstrijskega Gradca. Fenotipsko plastičnost testnih rastlin smo raziskovali na podlagi meritev morfološko-funkcionalnih potez in ekofizioloških meritev, ki so obsegale meritve fotokemične učinkovitosti rastlin – fluorescenco klorofila in vsebnost klorofila v listih ter meritve reproduktivnih znakov. Preko teh parametrov smo spremljali, ali sta izolirani populaciji zaradi fragmentiranosti habitata podvrženi genetskemu zdrsu in inbreedingu ter ali se izoliranost populacije in manj ogodne okoljske razmere (višja nadmorska višina) odražajo na fenotipski plastičnosti. Merjeni parametri so pokazali, da variabilnost fenotipske plastičnosti osebkov vzorčne populacije na Nanosu upada premosorazmerno z višanjem nadmorske višine. Fenotipska plastičnost vegetativnih delov na višjih nadmorskih višinah je v centru uspevanja manjša zaradi okoljskega stresa (ostrejši, za rastlino manj ugodni abiotski dejavniki). Prav tako smo znake zmanjšane fenotipske plastičnosti zasledili pri populaciji na Boču, ki je najverjetneje posledica fragmentacije habitata oziroma populacije. Visoko fenotipsko plastičnosti pa smo v nasprotju s pričakovanji zasledili pri izolirani populaciji avstrijskega Gradca, kar govori, da so rastline kljub izolirani populaciji še vedno verjetno dovolj genetsko variabilne. Z meritvami fluorescence klorofila smo zasledili zmanjšane vrednosti splošne učinkovitosti rastlin ter nižje vrednosti zelenega barvila pri vzorčnih populacijah Nanosa na višji nadmorski višini in disjunkcijah pri populaciji na Boču. Rezultati so za rastline z Boča in z višjih nadmorskih višin na Nanosu pokazali značilno nižje število cvetočih osebkov in manjše število semen. Za njih je torej značilno, da izkazujejo nižji fitnes in s tem nižji reproduktivni uspeh.
Keywords: Scorzonera austriaca, fenotipska plastičnost, fragmentacija habitata, okoljski stres, genetski stres, morfološko-funkcionalne poteze, fotosintetska učinkovitost
Published: 16.09.2016; Views: 901; Downloads: 79
.pdf Full text (3,70 MB)

5.
Ekstenzivno gojena travišča na južnem pobočju Donačke gore (SV Slovenija)
Tamara Verginelčić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo na južnem pobočju Donačke gore poiskali še obstoječe ekstenzivno gojene polsuhe travnike in popisali seznam rastlinskih vrst. Namen je bil ugotoviti: i) kakšni so deleži rastlinskih vrst na teh travnikih glede na izbrane morfološko-funkcionalne poteze in ii) pripraviti učni list za predmet Naravoslovje, ki bo primeren za uporabo v 6.r. osnovne šole.
Keywords: Ekstenzivno gojeni travniki, C-S-R ekološke strategije, Donačka gora, Ellenbergovi indeksi, morfološko-funkcionalne poteze
Published: 15.11.2016; Views: 963; Downloads: 91
.pdf Full text (2,53 MB)

6.
Ugotavljanje okusnosti listov na primeru modelnega herbivora
Nina Greiner, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali morfološko-funkcionalno potezo (MFP), in sicer okusnost listov na primeru modelnega herbivora. Naša raziskava je bila osnovana na 600 rastlinskih vzorcih, ki so zajemali kulturne in travniške rastline. Kot modelni herbivor smo izbrali rdečega lazarja (Arion rufus L.). Prvotno smo primerjali testne vzorce vseh rastlinskih vrst z njihovimi kontrolami. Ugotovili smo, da so herbivori najmanj objedali liste rastlinskih vrst Rubis idaeus L., Melissa officinalis L. in Cucumis sativus L., najpogosteje pa so se prehranjevali z listi vrst Taraxacum officinale L. in Erigeron annuus L.. V skladu z našimi predvidevanji so herbivori najmanj objedli liste rastlin s prisotnostjo sekundarnih sprememb celične stene, epidermalnimi tvorbami ter nizko hranilno vrednostjo. V nasprotju z našimi pričakovanji pa prisotnost sekundarnih metabolitov v listih ni imela vpliva na sam izbor herbivora. V naši raziskavi smo tudi ugotovili, da se modelni herbivor raje prehranjuje z izbranimi travniškimi rastlinskimi vrstami kot pa s kulturnimi.
Keywords: Morfološko-funkcionalne poteze (MFP), rdeči lazar (Arion rufus), travniške rastline, kulturne rastline
Published: 11.11.2016; Views: 435; Downloads: 63
.pdf Full text (1,57 MB)

7.
Povezanost morfoloških potez s potencialnimi alelopatskimi učinki kobulnic (Apiaceae)
Alenka Mujdrica Rožman, 2016, master's thesis

Abstract: Zaradi bogate zastopanosti evolucijsko zaokrožene in izredno divergirane skupine kobulnic na stičišču Srednje Evrope, Dinaridov in Alp ter Sredozemlja (Slovenija) smo se odločili poiskati povezavo med funkcionalnimi tipi in ekološkimi strategijami (izmerjenimi na osnovi morfološko-funkcionalnih potez) ter alelopatskim potencialom. Raziskava temelji na 41 izbranih vrstah kobulnic in proučevanju 13 morfološko-funkcionalnih potez teh rastlin in njihovimi alelopatskimi potenciali. Vzorčenje rastlin je potekalo na območju celotne Slovenije. Rezultati kažejo, da so izbrane kobulnice povečini hemikriptofiti (82,9 %), trajnice (73,2 %), prevladuje listnato ozelenelo steblo (92,6 %), so brez pritlik (85,3 %), povečini niso dlakave (60,9 %), največ jih zacveti v juniju (36,5 %) in juliju (46,3%) in večina konča cvetenje avgusta (51,2 %). V povprečju cvetijo 2 (39 %) ali 4 (34,1 %) mesece. Povprečne vrednosti SLA kažejo trend zviševanja z višino kobulnic. Povprečne vrednosti LDMC pokažejo trend zniževanja vrednosti LDMC z višanjem višine izbranih kobulnic. Korelacija pri visokih, srednje visokih in nizkih kobulnicah med vrednostjo LDMC in SLA kaže podoben trend nižanja vrednosti LDMC z naraščanjem vrednosti SLA. Rastlinskim vrstam smo določili 5 od 19 funkcionalnih tipov CSR- strategij: CR (39 %), C/CR (37 %), C (17 %) SC in S/SC v sledeh. Na osnovi naše raziskave lahko povzamemo, da imajo visoke kobulnice (120–180 cm) z velikimi listi C/CR-, CR- ali C- strategijo in potencialni alelopatski učinek. Nizke kobulnice (30–80 cm) z majhno listno povšino imajo CR- in CS- strategijo. Za te rastline ne moremo trditi, da nimajo potencialnega alelopatskega učinka. Alelopatski testi vodotopnih in hlapljivih substanc so pokazali, da imajo kobulnice povečini alelopatske učinke. Kobulnica Bupleurum veronense je edina, kateri nismo dokazali alelopatskih učinkovin. Potencialni alelopatski učinek pri kobulnicah lahko povežemo z odvisnostjo od višine rastlin, njihovo življenjsko obliko in življenjskim ciklom. Na zaviranje rasti drugih rastlin najbolj vplivajo kobulnice, ki so CR- strategi.
Keywords: kobulnice, morfološko-funkcionalne poteze rastlin, CSR-strategije, alelopatija
Published: 16.09.2016; Views: 724; Downloads: 93
.pdf Full text (2,15 MB)

8.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, master's thesis

Abstract: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Keywords: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Published: 15.03.2019; Views: 353; Downloads: 136
.pdf Full text (2,76 MB)

9.
Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnika
Polona Avguštin, 2020, master's thesis

Abstract: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Keywords: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Published: 18.02.2020; Views: 74; Downloads: 14
.pdf Full text (2,92 MB)

10.
Razlike v morfološko-funkcionalnih tipih in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika glede na pogostost košnje
Teja Vrbek, 2020, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo ugotavljali razlike v morfološko-funkcionalnih potezah in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika asociacije Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis glede na pogostost košnje. To so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (šifra habitatnega tipa: Physis 38.22; Natura 6510). Ti travniki so med vrstno bogatejšimi habitati v Evropi in so s kmetijskega stališča pomembni predvsem kot vir krme za živino. Naša raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani na trajnih popisnih ploskvah pol-naravnega travnika, ki ga vse od leta 1995 vodijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah s šestimi različnimi režimi košnje. V analizo smo vključili 63 rastlinskih vrst, 31 vegetacijskih popisov in 52 morfološko-funkcionalnih potez. Določitev morfološko-funkcionalnih tipov za popisane rastline smo izvedli s klastrsko analizo. Za ugotavljanje vpliva košnje na morfološko-funkcionalne poteze in funkcionalno pestrost smo uporabili PCA analizo. Določili smo 5 morfološko-funkcionalnih tipov rastlin. Potrdili smo hipotezo, da je različna pogostnost košnje posameznih popisnih ploskev spremenila zastopanost in razmerje posameznih morfološko-funkcionalnih potez rastlin v primerjavi z izhodiščnim ekstenzivnim travnikom. V raziskavi smo delno potrdili tudi hipotezo, da bo največja funkcionalna pestrost na popisnih ploskvah z najmanj pogosto košnjo. To je veljalo predvsem za poteze, ki so v močni povezavi s kompeticijsko strategijo rastlin, kakršna je tudi višina rastline.
Keywords: vegetacija, travišča, morfološko-funkcionalne poteze, košnja, funkcionalna pestrost
Published: 02.03.2020; Views: 58; Downloads: 8
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica