| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)
Tina Zajc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen skelet sive čaplje. V morfometrični del rezultatov sta vključena dva skeleta sive čaplje. Skelet je predstavljen slikovno in zajema posamezne kosti v različnih legah, dodane pa so tudi meritve teh kosti. Slikovno gradivo je opremljeno z ustrezno terminologijo v latinskem jeziku in opisuje anatomske in morfološke značilnosti posameznih kosti. Poleg latinskih terminov so dodani pripadajoči angleški ter slovenski termini. Med proučevanjem literature z ustrezno terminologijo za področje ptic, sem ugotovila, da je takšna literatura zelo slabo dostopna, malo številčna in pomanjkljiva. Še posebej to velja za literaturo v slovenskem jeziku.
Keywords: siva čaplja, kosti, meritve, terminologija, anatomske in morfološke značilnosti
Published: 04.11.2020; Views: 109; Downloads: 6
.pdf Full text (7,63 MB)

2.
Uporaba morfoloških lastnosti listov pri določanju genotipov ekstenzivnih ringlojev
Anja Mesiček, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vzorčenje 30 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV, ki se nahaja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, je potekalo poleti leta 2017. Iz zunanjih delov krošenj smo nabrali vzorce listov in ugotavljali ali obstajajo razlike med posameznimi genotipi v vsaj eni kvantitativni lastnosti listov, ki bi jih lahko kasneje z zanesljivostjo uporabili pri morfološki determinaciji in opisu ekstenzivnih ringlojev. Izmerili oz. določili smo 20 deskriptorjev, povzetih po UPOV-u (npr. dolžina listne ploskve, premer listne ploskve, dolžina listne konice itd.), nato pa z modusi (vrednosti, ki se največkrat ponovijo) opisali razlike med njimi in katera vrednost se znotraj razredov največkrat pojavlja. Listi pri različnih genotipih ekstenzivnih ringlojev so si sicer dokaj podobni, vendar obstajajo med njimi očitne razlike v povezavi z njihovimi kvantitativnimi in kvalitativnimi lastnostmi. Za razločevanje med akcesijami bi bile najbolj zanesljive naslednje lastnosti: razmerje med dolžino in širino listne ploskve, kot pri vrhu listne ploskve, dolžina konice na vrhu listne ploskve, oblika baze listne ploskve, oblika listnega roba (nazobčanost, nažaganost), globina žleba listnega peclja, položaj nektarijev in delno tudi dominantna barva zgornje strani listne ploskve.
Keywords: ringlo, morfološke značilnosti, listi, deskriptorji, Prunus Domestica L.
Published: 23.09.2020; Views: 123; Downloads: 27
.pdf Full text (2,14 MB)

3.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Keywords: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Published: 09.06.2020; Views: 251; Downloads: 37
.pdf Full text (910,94 KB)

4.
Morfološke in genetske analize posameznih genotipov iz oblikovnega kroga širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s.l.) na območju Goričkega
Anja Ivanuš, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Močvirnice (rod Epipactis) predstavljajo taksonomsko zapleteno skupino nižjih taksonov znotraj družine kukavičevk. Težave pri identifikaciji in taksonomskem razvrščanju povzročajo velike razlike v morfoloških in fenotipskih lastnostih in ožja genetska sorodnost taksonov, ki je bila do sedaj slabo raziskana. Močvirnice v Sloveniji do sedaj še niso bile vključene v molekulske raziskave. Namen magistrske naloge je bil sistematično obdelati morfološke značilnosti osebkov iz različnih populacij na območju Goričkega. Proučene osebke smo glede na morfološke značilnosti hipotetično uvrstili v oblikovni krog širokolistne močvirnice. Med osebki znotraj populacij in med populacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v dolžini plodnice in medene ustne (hipohil, epihil) ter v dolžini in širini čašnih in venčnih listov. Na podlagi morfoloških podatkov, povzetih po literaturi, smo za posamezne morfotipe iz Goričkega, izdelali model, na podlagi katerega smo jih glede na uporabljene morfološke parametre uvrstili v pripadajoče vrste. S pretočno citometrijo smo na podlagi velikosti genoma proučene osebke razvrstili v tri homogene skupine. Uporaba AFLP molekulskih markerjev se je izkazala kot zelo koristna pri razvrščanju ožje sorodnih morfotipov, medtem ko je bila uporaba ITS koristna le pri razvrščanju višjih taksonomskih skupin. V magistrski nalogi je zajet le manjši sklop večletnih raziskav, ki so še v teku. Rezultati so pokazali, da je pri reševanju taksonomskih odnosov znotraj rodu Epipactis ključna uporaba ustrezne kombinacije molekulskih in morfoloških markerjev.
Keywords: širokolistna močvirnica, morfološke značilnosti, AFLP, ITS, velikost genoma
Published: 12.11.2018; Views: 537; Downloads: 117
.pdf Full text (14,25 MB)

5.
VPLIV VELIKOSTI ČEBULASTEGA GOMOLJA NA MORFOLOŠKE LASTNOSTI IN PRIDELEK SEMEN GLADIOL
Helena Plajnšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskovalno delo je temeljilo na čebulastih gomoljih gladiol (Gladiolus spp.) različnih velikosti. Uporabili smo čebulaste gomolje petih velikostnih razredov. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv velikosti čebulastega gomolja na morfološke lastnosti rastlin in njihov pridelek semen. Ugotovili smo, da so se iz večjih čebulastih gomoljev razvile značilno večje rastline. Statistično značilne razlike so se pokazale pri maksimalni širini lista, dolžini najdaljšega lista, številu socvetij, številu stranskih poganjkov na glavnem steblu, višini cvetnega stebla, debelini cvetnega stebla pod prvim cvetom in številu cvetov. Pri vplivu velikosti čebulastih gomoljev na pridelek semen smo prav tako ugotovili, da so rastline iz čebulastih gomoljev 1. in 2. velikostnega razreda tvorile največ semenskih mešičkov in semen.
Keywords: gladiole / Gladiolus / čebulasti gomolji / morfološke značilnosti / semena / vegatativno razmnoževanje.
Published: 27.06.2016; Views: 394; Downloads: 56
.pdf Full text (620,33 KB)

6.
Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Marijana Baraba, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Keywords: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Published: 22.10.2015; Views: 1284; Downloads: 78
.pdf Full text (4,33 MB)

7.
8.
9.
10.
Uporaba sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin v pridelovanju solate
Simona Rubin, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V zimskem obdobju v letih 2010 in 2011 smo preučevali vpliv sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin PRPSOL in PRPEBV na solati sorte Complice v zaščitenem prostoru – plastenjaku na kmetiji Weber. Poskus je zasnovan po naključnem blok sistemu s štirimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Pobiranje solate smo izvedli v dveh terminih. V prvem terminu smo izmerili: maso rastline in maso tržnega dela rastline, premer rozete, premer korena solate, vsebnost vitamina C in nitratov ter delež suhe snovi v solati. V drugem terminu pa smo izmerili samo skupno maso in maso tržnega dela rastline. Obravnavanja so statistično značilno vplivala na vse merjene parametre razen na premer rastline (p ≥ 0,05). Proučevani parametri masa rastlin, masa tržnega dela rastlin in premer korena dosegajo najvišje vrednosti v kontroli in pri uporabi PRPSOL, kjer med tema obravnavanjema ni statistično značilnih razlik, foliarna uporaba PRPEBV in kombinacija obeh pa je rezultirala v statistično značilnih nižjih vrednostih.
Keywords: ekološko kmetijstvo, solata, PRPSOL, PRPEBV, morfološke značilnosti, vitamin C, nitrati
Published: 23.10.2012; Views: 1710; Downloads: 201
.pdf Full text (782,56 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica