Search the digital library catalog

Abstract: Proučevali smo učinkovitost elektrolizirane oksidativne vode (EOV), pridobljene s sistemom Envirolyte®, na rast in vsebnost proteinov pri dveh sortah pelargonij, viseča Pelargonium peltatum »Feuer cascade« in pokončna Pelargonium interspecific »Calliope Dark Red«. Poskus je bil izveden v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer smo rastline posajene v lonce po potrebi zalivali s tremi koncentracijami EOV (0 %, 0,1 % in 0,2 %). Za morfološke in biokemične analize smo rastline vzorčili v dveh terminih, v aprilu in maju. Na osnovi dobljenih rezultatov v 1. terminu vzorčenja ugotavljamo, da ima dodajanje 0,1 % raztopine EOV pozitivni vpliv, na proučevane morfološke lastnosti, pri obeh sortah pelargonij. Trend zniževanja povprečnih vrednosti preučevanih morfoloških lastnosti ugotavljamo v 2. terminu, pri uporabi 0,2 % koncentracije raztopine EOV. Rastline pokončnih pelargonij so imele statistično značilno višjo koncentracijo skupnih proteinov v obeh terminih vzorčenja, če smo jih zalivali z 0,1 % raztopino EOV. Na podlagi dobljenih rezultatov potrjujemo pozitivni učinek 0,1 % koncentracije EOV, medtem ko 0,2 % koncentracijo smatramo kot previsoko.
Keywords: elektrolizirana oksidativna voda, pelargonije, morfološke lastnosti, proteini
Published in DKUM: 14.09.2022; Views: 617; Downloads: 96
Full text (4,09 MB)

Abstract: V okviru raziskave smo leta 2018 v rastlinjaku vrtnarstva Iris v Svetem Juriju ob Ščavnici, proučevali vpliv elektrokemično aktivirane vode, ki smo jo pridobivali s sistemom Envirolyte®, na rast in razvoj krizantem. V poskusu smo vključili dve sorti lončnih krizantem ('Tonka Blanc', 'Jahou CoCo') in dve sorti krizantem za rezanje ('Annecy White', 'Ninja'). Rastline posajene v lonce smo po potrebi zalivali s tremi različnimi koncentracijami vode Envirolyte® (0 %, 0,1 % in 0,2 %). Pri lončnih krizantemah smo ugotovili značilen vpliv elektokemično aktivirane vode na povečano število in premer socvetij ter svežo in posušeno maso rastline in socvetij. Krizanteme za rezanje so bile višje in bolj razraščene kar se je odražalo v večji masi nadzemnega dela rastline. Vpliv vode Envirolyte® na rast in razvoj proučevanih sort je odvisen od koncentracije mešanja. Na osnovi rezultatov raziskave lahko potrdimo, da ima voda pripravljena z elektrokemično aktivacijo, značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort krizantem.
Keywords: krizanteme, Dendrathema × grandiflora Tzvelv., elektrokemično aktivirana voda, rast, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 1552; Downloads: 134
Full text (1,46 MB)

Abstract: Tehnologija efektivnih mikroorganizmov (EM, angl. effective microorganisms) uporablja kombinacijo več vrst kultur živih mikroorganizmov, ki so bili izolirani iz naravnih rodovitnih tal. Namen diplomskega dela je proučiti vpliv uporabe koristnih mikroorganizmov (EM-tehnologije) na električno prevodnost in pH-vrednost izcedka hranilne raztopine ter morfološke lastnosti orhidej iz rodu falenopsis. V raziskavo, ki je potekala v podjetju Ocean Orchids, d. o. o., smo vključili štiri sorte orhidej rodu falenopsis ('Brisbane Anthura', 'Anthura Cambridge', 'Anthura Montreux' ter 'Anthura Washington'). Uporabili smo tri različna EM-sredstva (EM Multy Grower®, EM Naturalny Aktiwny® in EM-5®). Uporaba mikrobioloških pripravkov je značilno znižala povprečno vrednost električne prevodnosti izcedka hranilne raztopine in njegovo pH-vrednost le pri sorti 'Anthura Cambridge'. Prav tako je uporaba EM-pripravkov značilno vplivala na določene morfološke lastnosti rastlin, vendar je bil učinek odvisen od sorte. Pri sorti 'Anthura Cambridge' se je značilno znižala sveža masa listov. Pri sortah 'Brisbane Anthura' in 'Anthura Washington' je uporaba EM-pripravkov značilno znižala vsebnost suhe snovi korenin, pri sortah 'Anthura Cambridge' in 'Anthura Montreux' se je značilno znižala suha snov listov.
Keywords: koristni mikroorganizmi, Phalaenopsis sp., rast, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 31.08.2018; Views: 1363; Downloads: 158
Full text (1,94 MB)

Abstract: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Keywords: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Published in DKUM: 11.06.2018; Views: 1690; Downloads: 182
Full text (1,22 MB)

Abstract: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Keywords: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Published in DKUM: 02.10.2017; Views: 2147; Downloads: 331
Full text (3,97 MB)