| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MAKRO IN MIKRO DEJAVNIKI GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Boris Klemen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Naloga govori o makro in mikro ekonomskih dejavnikih, ki so vplivali na nastanek globalne finančne krize. Izpostavljeni so predvsem pojavi moralnega hazarda, zunanji dolg posameznih držav ter nepremičninski balon v ZDA. Avtor v nadaljevanju skuša dokazati, da velik del odgovornosti za nastanek aktualne globalne krize nosi neoliberalizem Miltona Friedmana (tržni fundamentalizem), katerega jedro doktrine je rušenje državnih regulatorjev trga. Na koncu dela je izpostavljeno nezadostno okrevanje Slovenije v primerjavi s ključnimi gospodarstvi kot sta ZDA in Nemčija, ter breme, ki so ga Sloveniji naložili propadli notranji menedžerski odkupi.
Keywords: Finančna kriza, moralni hazard, asimetričnost informacij, neoliberalizem
Published: 03.05.2011; Views: 1885; Downloads: 184
.pdf Full text (796,31 KB)

2.
NEPREMIČNINSKI BALON V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN SLOVENIJE
Borut Poplatnik, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Če bi v Sloveniji primerjali povprečne cene nepremičnin s povprečnim dohodkom na gospodinjstvo, bi lahko trdili, da je tudi pri nas nepremičninski balon napihnjen. Vprašanje pa je, kdaj bo počil in kakšni bodo učinki poka nepremičninskega balona na nepremičnine v Sloveniji. A če upoštevamo dejavnike, ki so potrebni za pok nepremičninskega balona, ugotovimo, da do njega v Sloveniji v širšem smislu ne more priti. V Sloveniji je rešitev vidna v razbremenitvi zalog ponudbe nepremičnin, medtem ko višanje obrestnih mer ne bi imelo tako velikega učinka kakor drugod, saj je zelo malo zalog ponudb nepremičnin v Sloveniji in temu posledično ne bi prispelo do močnega padca cen nepremičnin.
Keywords: Heterogenost produktov, Diskriminatoren, Simetrija, Asimetričnost, Moralni hazard, Kreditni krč.
Published: 02.11.2011; Views: 2406; Downloads: 230 
(1 vote)
.pdf Full text (1,24 MB)

3.
MORALNI HAZARD IN ASIMETRIČNE INFORMACIJE KOT DEJAVNIKA FINANČNIH KRIZ
Nada Rožman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Finančne krize so reden pojav v svetovnem merilu in so skupek valutne, bančne in dolžniške krize. Avtorji jih razdelijo v tri generacije finančnih kriz, ki se nadgrajujejo. V zadnjem času je govora že o četrti generaciji finančnih kriz, to so bodoče krize. Sodobna finančna kriza je po obsegu in moči zelo podobna krizi pred drugo svetovno vojno. Bolj kot v preteklosti igra pomembno vlogo asimetrija informacij, ki vodi v nasprotno izbiro in moralni hazard, ki pa nista edina razloga za nastanek finančne krize. Zagotovo bi lahko z bolj transparentnim in odkritim poslovanjem (tako na mikro- kot tudi makronivoju) odpravili nastanek asimetričnih informacij in posledično s tem ne bi vodilo držav in finančnih institucij v moralni hazard. Ugotavljamo, da zgolj varčevalni ukrepi ne morejo potegniti držav iz finančne krize, ampak je potreben močan gospodarski zagon in rast, kar je mogoče le z razbremenitvijo gospodarstva in spodbujanjem »vlečnih konjev« v gospodarstvu, kar bo vodilo v trajen investicijski ciklus.
Keywords: Finančna kriza, asimetrija informacij, moralni hazard, Evropska unija
Published: 13.08.2013; Views: 1376; Downloads: 354
.pdf Full text (455,90 KB)

4.
POMEN TVEGANJA NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ademir Ibrahimović, 2013, master's thesis

Abstract: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Keywords: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Published: 28.08.2013; Views: 1613; Downloads: 107
.pdf Full text (1,15 MB)

5.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, master's thesis

Abstract: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Keywords: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Published: 19.12.2016; Views: 480; Downloads: 75
.pdf Full text (1,42 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica