1. Filozofski in družbeni izzivi nemoralne umetnosti : magistrsko deloBarbara Lešnik, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vprašanja v zvezi z etično platjo umetnosti. To vključuje razmišljanje o pomenu morale pri estetskem vrednotenju samih umetnin, o vplivu, ki ga ima na to nemoralnost avtorjev_ic, nenazadnje pa tudi o primernih odzivih konzumentov_k na umetnine izpod rok nemoralnih umetnikov_ic. Dognali smo, da je etična komponenta nedvomno pomemben element znotraj vseh obravnavanih okvirjev, zlasti zato, ker je moralno sporočilo ključna sestavina mnogih umetnin in ker se v teh pogosto zrcali avtorjev_ičin značaj. Ker je umetnina skupek mnogih različnih stvari, pa je vloga (ne)moralnosti v njenem estetskem vrednotenju odvisna od tega, v kolikšni meri je prisotna in kako je uravnotežena z drugimi kvalitetami. Do moralno vprašljivih umetnin oziroma del moralno spornih ustvarjalcev_k lahko dostopamo na etičen način, če pri uživanju ob dobrih vidikih upoštevamo in kritiziramo tudi moralne napake. Se pa lahko vseeno zgodi, da nemoralnost umetnika_ce močno zaznamuje odnos, ki smo ga imeli do njegovih_nih del, pri čemer se zaradi negativnih čustev ali odločimo delom odpovedati ali pa se z občutki sprijaznimo, če želimo sporna dela še naprej konzumirati – in oboje je popolnoma razumljivo, ne glede na normativno sodbo o umetnini. Čeprav lahko še naprej cenimo dela nemoralnih umetnikov_ic, pa ne smemo dopustiti, da bi ti izrabljali svoj status in talent, da se izognejo kazniin/ali s spornim početjem nadaljujejo. V tej luči je v
IV
zaključnem delu naloge kritično ovrednotena tudi kultura črtanja, ki je vse prej kot idealna rešitev, saj jo težko odmerjamo glede na naravo in stopnjo nemoralnosti umetnikovih _činih dejanj. Kultura črtanja je odličen pokazatelj, da družba ima moč in da bi to moč lahko uporabila. Res pa je, da bi jo morala usmeriti tudi v poziv umetniškim in kulturnim institucijam k spremembi sistema, ki nesprejemljivo vedenje v svojih vrstah sploh dopušča.
Keywords: (ne)moralna umetnost, avtonomizem, eticizem, etika, estetika, kultura črtanja, morala, moralizem, občinstvo
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 156; Downloads: 21
 Full text (1,11 MB) |
2. OPREDELITVE ETIKE POSLOVANJA V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAHNuša Pačnik, 2016, master's thesis Abstract: Opredelitev etike v mednarodnih podjetjih je zelo pomembna, saj s takšnim načinom podjetja izkazujejo pripadnost svojim ciljem in kar je najbolj pomembno svojim zaposlenim, kupcem in dobaviteljem. To, da je etika podjetja normativno opredeljena tudi v poslanstvu in viziji podjetja, pa pomembno vpliva tudi na uspešno poslovanje organizacije, saj s tem povezuje zaposlene med seboj in jih motivira pri skupnem doseganju zadanih ciljev. Etika v poslovanju vedno obstaja, od podjetij pa je odvisno, v kolikšni meri bodo etiko normativno opredelili in vodili v poslovanju. Etika v podjetju predstavlja ozaveščenost o etičnem ravnanju, saj si vsak želi biti moralno in etično obravnavan. Večina podjetij zato izda kodeks etičnega poslovanja podjetij, da si zaposleni, dobavitelji in kupci oziroma poslovni partnerji lažje predstavljajo, kakšno naj bi bilo obnašanje zaposlenih ter poslovnih partnerjev v podjetju in kakšnih pravil se morajo držati, da bo podjetje lažje dosegalo zastavljene cilje in uspešno poslovalo.
Opredelitev norm in pravil podjetja postaja vse pomembnejši dejavnik, saj si lahko le s tem podjetja zagotovijo pošteno poslovanje, kar pa vpliva na njihovo uspešnost. Poleg pričakovanega upoštevanja norm in pravil zaposlenih in poslovnih partnerjev organizacije zaposleni od podjetja pričakujejo poslušnost za njihove probleme oziroma vprašanja, če jih imajo, saj na ta način podjetje izkazuje pripadnost njihovim zaposlenim.
Vsaka organizacija pa se mora zavedati, da ima pravilno opredeljena poslovna etika v njej pomemben vpliv na motivacijo zaposlenih, zato je pomembno, da organizacije etiko večkrat omenjajo, jo spremljajo in po potrebi spreminjajo.
Magistrsko delo je sestavljeno iz šestih delov. V prvem so opisani namen, cilj ter teze in omejitve magistrskega dela. V drugem in tretjem delu smo opisali poslovno etiko in etiko mednarodnih organizacij, kamor spadajo temeljni pojmi etike, etične dileme ter družbene odgovornosti organizacij, v četrtem poglavju smo podrobneje opisali normativno zagotavljanje poslovne etike, v petem poglavju pa smo teoretično opisali etične kodekse, njihove prednosti in slabosti ter samo uporabo le-teh, saj smo nato v šestem poglavju obravnavali etične kodekse štirih naključno izbranih organizacij po lestvici Fortune 500 (Fortune 2015) ter jih na koncu primerjali med seboj in podali sklepne ugotovitve.
Keywords: poslovna etika, neetično ravnanje, moralna načela, etični kodeks
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1298; Downloads: 291
Full text (1,43 MB) |
3. SOODVISNOST FINANČNE IN EKOLOŠKE KRIMINALITETEDoris Valent, 2015, master's thesis Abstract: Želja po doseganju in ustvarjanju čim večjih dobičkov je v dobi industrializacije presegla vse meje človeškega ravnanja z naravo. Življenjsko pomembnih dobrin je bilo na pretek, podjetja in korporacije so le te uporabljale neracionalno v želji po čim večjemu zaslužku. Žal so se posledice pokazale šele čez čas, ko okolje več ni bilo zmožno samoobnavljanja, predelovanja vseh odpadkov in obnavljanja potrošene zaloge dobrin. Šele sedaj, v 21. stoletju se počasi zavedamo ogromne škode, ki smo jo ljudje s svojo potrošnjo povzročili naravi – torej našemu naravnemu življenjskemu okolju. Sčasoma so se ljudje prilagodili na življenje v mestu in sprejeli onesnaženost okolja kot neprijetno žrtev za boljše življenje, dokler posledic niso začeli čutiti na sebi. Ne samo, da so izginjale rastline in živali, močno so pričeli obolevati tudi ljudje.
Veliko priložnost ob namernem onesnaževanju okolja, pri doseganju kratkoročnih finančnih ciljev so videli managerji in lastniki podjetij. Ugotovili so, da si lahko povečajo dobiček, če prikrojijo svoje poslovanje in izkoristijo naravo in njene vire. To so storili z nelegalnim odlaganjem odpadkov, nepravilnim skladiščenjem nevarnih stvari in odpadkov, neracionalno rabo virov, ter na ta račun zmanjšali stroške in povečali dobiček.
V magistrski nalogi bomo predstavili gospodarsko, natančneje finančno kriminaliteto in preverili ali lahko naredimo povezavo z ekološko kriminaliteto. Podrobneje se bomo posvetili ekološki kriminaliteti, saj je razmeroma nova in še ne dovolj raziskana tema, katera se konstantno spreminja in pridobiva nove oblike. Državo Kitajsko marsikateri mediji označujejo kot ekološko bombo 21. stoletja, ki je tik pred tem, da eksplodira. Na tem primeru bomo prikazali, kako dejansko lahko vidimo posledice finančne in ekološke kriminalitete na okolje in zdravje ljudi, ter kako hitro večina ljudi pozabi na svoje vrednote in moralo, ko se jim pokaže možnost zaslužka. Kitajsko in njeno zakonsko ureditev tega področja bomo primerjali z nekaterimi državami članic Evropske unije, med drugim tudi s Slovenijo.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, moralna etika, onesnaževanje okolja, finančni dobiček.
Published in DKUM: 01.12.2015; Views: 1719; Downloads: 191
Full text (1,17 MB) |
4. UGOVOR VESTI V ZDRAVSTVU V RSLea Fabjan, 2015, undergraduate thesis Abstract: Uvodoma so predstavljeni pojmi s katerimi sem se najpogosteje srečala ob branju literature in drugih virov nanašajoč se na dotični predmet raziskovanja t.j. ugovor vesti v zdravstvu v Republiki Sloveniji.
V nadaljevanju sem se posvetila zgodovinskemu aspektu ugovora vesti t. j. kako je ugovor vesti postal ena izmed ustavno priznanih temeljnih človekovih pravic v sistemu zdravstva oziroma se je razvijal do te stopnje tako na mednarodni ravni kot tudi na nacionalni ravni.
Podana in pojasnjena je pozitivna zakonodaja v Republiki Sloveniji, ki umešča ugovor vesti kot pravico v zdravstvenem sistemu. Predstavljen je tudi postopek uveljavljanja dotične pravice in pa njena problematičnost glede na konflikt interesov med posameznimi subjekti.
V diplomski nalogi je obravnavana ureditev uveljavljanja ugovora vesti na posameznih področjih zdravstva, ki izhaja iz poklicnoetičnih kodeksov.
Izpostavljeni so primeri medicinskih posegov na posameznih zdravstvenih področjih, kjer se najbolj pogosto udejanja pravica do ugovora vesti.
V sklepu so podane ugotovitve, da je pravica do ugovora vesti v zdravstvu v konfliktu s pravico do zdravstvenega varstva in da je v slovenski zakonodaji določena relativno ohlapno, vendar dovolj določno, da se jo lahko zagotavlja. Institut je urejen tako v Ustavi RS kot v področnih zakonih in drugih predpisih. Predstavljene so tudi rešitve, ki bi morda odpravile problematiko uporabe ugovora vesti.
Keywords: Etika, vest, ugovor vesti, moralna pravica, objektivizacija morale, pravica zdravstvenega osebja, zdravstveni poseg.
Published in DKUM: 16.07.2015; Views: 2920; Downloads: 732
Full text (666,53 KB) |
5. |
6. OTROKOVO RAZUMEVANJE SOCIALNIH VRLINMaša Draksler, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga Otrokovo razumevanje socialnih vrlin, se dotika predvsem normativne etike in sicer natančneje, ene izmed strategij normativne etike – etike vrlin. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili ter predstavili problematiko vrlin in različne poglede nanje, dotaknili smo se moralne vzgoje in teorij, ki se je tičejo ter nekaj besed namenili tudi različnim nivojem moralnega presojanja. Različne poglede na vrline smo predstavili s strani treh velikih filozofov – Sokrata, Platona in Aristotela. Pojasnili pa smo tudi vrline, ki smo jih uporabili pri empirični raziskavi. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na empirično raziskavo o tem, kako predšolski otroci razumejo, prepoznajo in dojemajo pet različnih vrlin, ki smo jih izbrali na podlagi intervjujev z njimi. Te vrline so prijateljstvo, pogum, potrpežljivost, dobrota in delavnost. Namen diplomskega dela je bil, da smo na osnovi poglobljene študije etike vrlin izvedli empirično raziskavo z otroci in ugotovili kaj otrokom predstavlja in vključuje pomen določene vrline, kako to vrlino razumejo in kaj pri otrocih zajema. V okviru diplomske naloge smo uporabili tako teoretične kot empirične metode raziskovanja, saj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Najpomembnejša ugotovitev našega diplomskega dela je, da tudi predšolski otroci že kognitivno razumevajo in dojemajo vrline ter v veliki meri že razumejo, kaj pomeni ravnanje oziroma delovanje v skladu z njimi. Otroci v predšolskem obdobju delujejo predvsem na podlagi konkretnih izkušenj. Vendar v skladu z vrlinami najpogosteje delujejo predvsem zato, da se izognejo neodobravanju s strani odraslih, torej iz avtoritete in spoštovanja ter jih šele kasneje ponotranjijo in osmislijo. Vrline, ki so del nas oziroma našega značaja, pripomorejo k regulaciji socialnih odnosov in posamezniku nudijo orientacijo za delovanje v družbi.
Keywords: etika, etika vrlin, morala, moralna vzgoja, teorije moralne vzgoje, moralno presojanje, vrline, Sokrat, Platon, Aristotel, otrok, predšolski otrok, prijateljstvo, potrpežljivost, delavnost, dobro, dobrota, pogum, otrokovo razumevanje vrlin.
Published in DKUM: 10.10.2012; Views: 3991; Downloads: 545
Full text (2,12 MB) |
