| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 77
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI PORNOGRAFIJE
Dunja Hvalec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pornografija se je pojavila zelo zgodaj v preteklosti, že prve jamske slike so poleg tradicionalnih motivov lova pogosto prikazovale seksualne prizore. Skozi zgodovino se je pojavna oblika pornografije spreminjala, prav tako pa se je spreminjal odnos družbe do nje. S tako imenovano seksualno revolucijo je prišlo do ekspanzije pornografije. Pornografija se je začela pojavljati v vseh medijih, veliko se je govorilo o njej, družba je zahtevala stališče. Še danes je tako, a enotnega stališča ni. Nasprotniki pornografije so prepričani, da pornografija škoduje, v njej vidijo ponižanje in dehumanizacijo žensk. Zagovorniki pornografije pa v njej ne vidijo nič škodljivega, sklicujejo se na pravico do izražanja. V diplomskem delu bom skušala obrazložiti temeljne pojme pornografije, prikazati njen razvoj skozi zgodovino in predstaviti najpomembnejše argumente za in proti. Diplomska naloga se nanaša na običajne in legalne oblike pornografije, torej izključuje otroško pornografijo in druge skrajne oblike, razen, kadar je drugače navedeno.
Keywords: Pornografija, zgodovina, spolna morala, pravice žensk, spolno nasilje, konservativizem, feminizem, otroška pornografija, pravo.
Published: 15.12.2009; Views: 2708; Downloads: 318
.pdf Full text (425,50 KB)

6.
MORALNI VIDIK PATENTIRANJA BIOTEHNOLOŠKIH IZUMOV
Tamara Gornjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z moralnimi pomisleki, ki se nanašajo na patentiranje biotehnoloških izumov. Prikazana je podrobna analiza 53. člena Evropske patentne konvencije, ki od patentiranja izključuje izume, katerih gospodarsko izkoriščanje bi bilo v nasprotju z javnim redom ali moralo. Analiza temelji na obravnavi najpomembnejših in najspornejših patentnih zahtev, ki so se znašle pred tehničnim ali razširjenim odborom za pritožbe Evropskega patentnega urada. Leta 1998 je bila na ravni Evropske unije sprejeta tudi Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki pomembno dopolnjuje Evropsko patentno konvencijo in je predmet obravnave v 5. poglavju. Kot primerjava z evropskim patentnim režimom je prikazana tudi praksa Ameriškega urada za patente in blagovne znamke ter najpomembnejša stališča ameriških sodišč pri obravnavi patentov iz področja biotehnologije. V 7. poglavju so podani še nekateri glavni pomisleki o biotehnologiji ter rešitve, ki bi lahko biotehnološke patente rešile nekaterih najostrejših kritik.
Keywords: Patentno pravo, morala, biotehnologija, biotehnološki patenti, genetski inženiring, odločitve Evropskega patentnega urada, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, Evropski patentni urad, Ameriški urad za patente in blagovne znamke
Published: 22.01.2010; Views: 3119; Downloads: 326
.pdf Full text (485,79 KB)

7.
VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V GOSPODARSKI PRAKSI
Nikolina Gregurec, 2009, master's thesis

Abstract: Hiter enostranski razvoj gospodarstva zasnovan na neoliberalnem modelu kapitalizma, negativni učinki globalizacije ter prisotna gospodarska in socialna kriza ponovno zbujajo upravičeni interes za etiko in moralo. Tehnološki napredek je dal človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi. Človeštvo se nahaja v moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom k razvoju družbe. V tržnem gospodarstvu gospodarske družbe uporabljajo različna pravila urejanja medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična, moralna in običajna pravila. V nalogi sem se osredotočila predvsem na vlogo morale in etike kot nadgradnje prava pri urejanju medsebojnih odnosov. Glede na to da v strokovni literaturi ni enotnega pojmovanja morale, etike ter prava, sem moralo pojmovala kot skupek vrednot, ki odražajo osebno in družbeno zavest ter opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj človeško in kaj nehumano. Na osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s katerimi ocenjuje človekovo ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale naj bi vsebovala želene idealne norme obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne od stopnje družbeno gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo. Pravo kot minimum morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja pravna varnost oziroma se varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega. Večjo kvaliteto življenja in odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na področju gospodarskih odnosov sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da se pri zasledovanju istega cilja dopolnjujeta. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji gospodarskega razvoja ko prihaja do večje delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo od splošno družbenih. Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma družbene zavesti je usmerjena na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel humanizma in moralnih vrednot. Poslovna etika naj bi izražala želeno idealno stanje na področju stvarnega poslovanja z vidika najvišjih standardov poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna etika je v današnjem času globalizacije in internacionalizacije gospodarskih odnosov nujni temelj urejanja ali regulative poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti glede na to da so pravna pravila različna in predstavljajo minimum možnega urejanja. Poslovna etika se konkretizira preko etičnih kodeksov in priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo pomembno vlogo dobri poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne morale in pomemben element poslovne etike. Za kršitve dobrih poslovnih običajev in utrjevanje poslovne morale deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije Častno sodišče, ki izreka tudi ukrepe kršiteljem.
Keywords: etika, morala, družbena odgovornost, etični kodeksi, dobri poslovni običaji, pravo
Published: 04.02.2010; Views: 9659; Downloads: 2363
.pdf Full text (869,50 KB)

8.
VODENJE PODJETJA S TEORIJO IZBIRE
Petra Cirkovski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Dobri odnosi in zadovoljni zaposleni na delovnem mestu so temelj uspešnosti in kakovosti podjetja. Zato je še kako pomembno pravilno vodenje in ravnanje nadrejenih v odnosu do zaposlenih. V diplomski nalogi smo se predvsem osredotočili, kako kot dober manager voditi sebe in imeti nadzor nad sabo in se znati povezovati. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo podali teoretična izhodišča, kako voditi ljudi, kako komunicirati, ter imeti pravo mero čustvene inteligence in biti ob tem etičen in moralen. Način vodenja smo v osnovi uporabili po Glasserjevi Teoriji izbire, ki nam celovito predstavi pojme, kot so temeljne potrebe, svet kakovosti, celostno vedenje in razliko med managerskim in "šefovskim" vodenjem. Osnova Teorije izbire je, da je človek vedno optimalno, notranje motiviran za zadovoljevanje lastnih potreb. V drugem delu smo naredili raziskavo zadovoljstva zaposlenih v podjetju in kako njihovo vodstvo vodi in usmerja le-te. Na podlagi rezultatov smo podali predloge za izboljšave.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: načini vodenja, teorija izbire, osnovne potrebe, celostno vedenje, svet kakovosti, samovrednotenje, čustvena inteligenca, komunikacija, etika in morala.
Published: 27.08.2010; Views: 2165; Downloads: 389
.pdf Full text (977,77 KB)

9.
PODJETJE IN USPEŠNOST VODENJA
Matjaž Levičnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vodenju lahko rečemo nadgradnja managementa, kajti vsa znanja povezana z managementom, so dober temelj pravemu vodji. Cilje podjetja določi lastnik, management in posledično vodenje pa izbira optimalne poti za doseganje ciljev. Pri tem je potrebno organizirati in sistematizirati procese v podjetju. Namen je vzpostaviti takšno organizacijsko strukturo podjetja, ki omogoča optimalen izkoristek virov in omogoča najboljše rezultate. Organizacijska struktura je organizem, ki s svojo formo določa in omogoča zamišljene okvirje delovanja. Vsako leto se pojavi veliko novih in svežih pristopov k organiziranju podjetja, vodstvu pa je potrebno prepoznati pravi čas, model in način za uvajanje sprememb. Zavedati se je potrebno zakaj, kdaj in kaj naj bo predmet sprememb. S prihodi novih generacij zaposlenih, managementa in seveda tudi novih vodij, se z vsakim novim članom deloma spremeni tudi organizacijska kultura. Ko število naraste preko kritične mase, je vpliv na organizacijsko intenzivnejši. Porajajo se nove vrednote in novo pojmovanje standardov morale. Temu primerno je potreben odziv vodstva, ki ustvarja normative in standarde organizacijske kulture z namenom implementiranja v celotno organizacijo. Velik poudarek je izražen predvsem na področju vse učeče se organizacije. Prednosti se odrazijo tako pri posamezniku, kot tudi celotni organizaciji. Postaja pa to nuja, saj se v novejšem času znanje iztroši neprimerno hitreje kot pred desetletji. Vse to omogoča veliko konkurenčno prednost podjetja in ne nazadnje celotnih družbenih sistemov. Vodenje je povezano z zaupanjem lastnikov v sposobnost vodstvenega kadra. Temu primerno ga tudi nagrajuje. Potrebno je najti pravo razmerje med uspehom in nagrajevanjem. V času svetovne finančne krize se je izkazala pomanjkljivost na področju nagrajevanja in odgovornosti. Vodstvo se mora soočiti z odgovornostjo tako do lastnikov, zaposlenih, kot tudi družbe kot celote.
Keywords: Management, organizacijska struktura, kultura, morala, izobraževanje, vodenje, nagrajevanje, uspešnost.
Published: 20.09.2010; Views: 1643; Downloads: 137
.pdf Full text (6,30 MB)

10.
UGOVOR VESTI ZDRAVNIKA
Nina Škrlec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam s pravico do ugovora vesti, bolj natančno ugovorom vesti zdravnika. V nalogi sem predstavila zakonsko ureditev ugovora vesti zdravnika v Sloveniji, v nadaljevanju pa tudi, v kakšnih primerih je ugovor mogoče uveljavljati. Iz tuje literature je razvidno, da je po svetu ta tematika veliko obravnavana zaradi nastalih problemov v praksi. Kolikor sem lahko razbrala iz slovenskih člankov in po pogovoru s strokovnjaki, zaenkrat hujših težav še ni, a kljub temu se situacija lahko kaj hitro spremeni. Na ta problem tudi opozarjam skozi svojo nalogo. V nalogi je prikazan tudi primerjalno pravni vidik ugovora vesti. Iz te primerjave je razvidno, da veliko evropskih in tudi drugih držav priznava to pravico. Nato sem tudi s pomočjo intervjujev poskušala ugotoviti, kako poteka postopek uveljavljanja pravice do ugovora vesti v praksi in kaj menijo zdravniki in drugi strokovnjaki o zakonski ureditvi te pravice. Na koncu sem izrazila še svoje mnenje v zvezi z obravnavano temo in kje vidim pomanjkljivosti zakonske ureditve ter kaj bi se v prihodnje dalo izboljšati na tem področju.
Keywords: Ugovor vesti, zdravnik, vest, morala, abortus, evtanazija
Published: 15.06.2010; Views: 5396; Downloads: 986
.pdf Full text (443,99 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica