| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
OPTIMIZACIJA APLIKACIJSKEGA SLOJA TRINIVOJSKE ARHITEKTURE
Rihard Škorjanec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti optimalno število strežnikov srednjega-aplikativnega sloja v uporabljeni trinivojski arhitekturi. Z merjenjem časov, ki so potrebni za izvedbo izbranih opravil ene izmed aplikacij, smo določili časovne porazdelitve za simulacijski model. Trinivojsko arhitekturo opazovane organizacije smo predstavili s simulacijskim modelom, v katerem smo s spreminjanjem parametrov ugotavljali vplive posameznih parametrov na odzivnost podatkovnega ter posledično aplikativnega sloja. Skupaj z merjenjem izvedbenih časov smo spremljali pogostost uporabe strežnikov in obremenitev le-teh. Tako smo lahko potrdili odločitev o uporabi sistema Microsoft Network Load Balancing za izravnavo obremenitve aplikativnih strežnikov. Da bi ugotovili ozka grla izbrane strojne opreme, smo z uporabo Performance Monitor merili zasedenost pomnilnika in procesorja določenega strežnika. Zbrani in analizirani podatki ter rezultati simulacijskega modela prispevajo k potrditvi izbranih tehnoloških pristopov ter podpori pri predlogu potrebnih sprememb.
Keywords: simulacijski model, trinivojska arhitektura, izravnava obremenitve strežnikov, monitor zmogljivosti
Published: 22.08.2011; Views: 1664; Downloads: 147
.pdf Full text (1,84 MB)

4.
Presejalni testi atrijske fibrilacije z enokanalnim prenosnim EKG aparatom
Marjetka Leva, 2012, master's thesis/paper

Abstract: V raziskavi smo ugotavljali diagnostično vrednost enokanalnega prenosnega EKG monitorja HCG 801 pri klasifikaciji atrijske fibrilacije (AF). Namen raziskovalnega dela je bil raziskati njegovo učinkovitost pri presejalnem testu AF na primarni ravni v patronažnem varstvu. Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kjer smo uporabili statistično metodo diagnostičnega testa. Z uporabo kontingenčnih tabel smo izračunali statistične vrednosti za specifičnost, senzitivnost, pozitivno napovedano vrednost in negativno napovedano vrednost. V raziskavo diagnostične vrednosti prenosnega EKG monitorja smo vključili 63 bolnikov z diagnosticirano AF in 62 bolnikov brez diagnosticirane AF. Bolniki, ki se zdravijo v antikoagulantni ambulanti, so imeli že potrjeno AF. Bolnike brez diagnosticirane AF smo zagotovili z vključevanjem kroničnih bolnikov na terenskem območju patronažnih sester. Na terenu smo vsem preiskovancem posneli 12-kanalni EKG, ki nam je služil za potrditev ali zavrnitev diagnoze AF. Na skupnem vzorcu 125 bolnikov smo nato izvedli meritve z enokanalnim EKG monitorjem, izpis pa sta odčitavala dva zdravnika in tri patronažne medicinske sestre. Raziskovalni vzorec na terenu nam je pozneje služi za presejalni test AF. Rezultati. Rezultati so pokazali, da sta oba zdravnika in vse tri patronažne medicinske sestre dosegli, visoko specifičnost in senzitivnost pri odkrivanju AF z enokanalnim prenosnim EKG monitorjem. Zdravnika sta diagnosticirala AF s senzitivnostjo 83,6 % (Cl = 72,9–90,6 %) in 82,1 % (Cl = 71,3–89,4 %). Specifičnost diagnostičnega testa je bila 88,7 % (Cl = 77,4–94,7 %) in 79,2 % (Cl = 66,5–88,0 %). Patronažne medicinske sestre so dosegle senzitivnost testa 79,1 % (Cl = 67,9– 87,1 %), 80,6 % (Cl = 69,6–88,3 %) in 77,6 % (Cl = 66,3–85,9 %). Specifičnosti diagnostičnega testa pri patronažnih medicinskih sestrah so bile prav tako visoke: 86,8 % (Cl = 75,2–93,5 %), 84,9 % (Cl = 72,9–92,1 %) in 83,0 % (Cl = 70,8–90,8 %). S presejalnim testom, kjer smo uporabljali prenosni EKG monitor, smo na vzorcu 60 preiskovancev odkrili 7 primerov atrijske fibrilacije (incidenca 12 %). Sklep. Analiza rezultatov nakazuje, da je prenosni EKG monitor učinkovito orodje pri presejanju atrijske fibrilacije na terenu.
Keywords: Atrijska fibrilacija, presejalni test, enokanalni prenosni EKG monitor.
Published: 09.05.2012; Views: 1787; Downloads: 162
.pdf Full text (2,13 MB)

5.
AKTIVACIJE KLINIČNIH ALARMOV V PROSTORIH OPERACIJSKEGA BLOKA
Ksenija Ciglar, 2015, master's thesis

Abstract: Dobro izveden sistem kliničnih alarmov lahko reši pacientovo življenje, kajti ti so na prvem mestu glede vzrokov smrti, povezanih z medicinsko tehnologijo. V magistrskem delu smo opisali pomembnost kliničnih alarmov in predstavili, kako so ti alarmi kategorizirani (prioritete). Raziskali smo čase proženja alarmov na kliničnem monitorju Dräger Infinity Gamma. Za simuliranje hemodinamičnih spremenljivk smo uporabili simulatorja elektrokardiografskih (EKG) ritmov Simulaids in HeartSim 200. V kvantitativni raziskavi smo primerjali aktivacije alarmov v dveh različnih skupinah, poimenovanih kritični alarmi in nekritični alarmi. Omejili smo se na hemodinamične parametre, izmerjene z monitorjem Dräger Infinity Gamma. Ugotovili smo, da se alarmi kritične skupine prožijo v povprečju v 4,37 ± 0,16 sekunde, alarmi nekritične skupine pa v 8,51 ± 0,92 sekunde. Primerjali smo tudi časovno prožitev alarmov med hitro in počasno ventrikularno tahikardijo (VT fast in VT slow). Alarm pri VT fast se sproži v povprečju v 3,32 ± 0,28 sekunde, kar je hitreje kot pa pri VT slow, kjer čas proženja alarma znaša 5,88 ± 0,18 sekunde. Simulatorji so sposobni prožiti alarme obeh skupin in jih klinični monitor tudi prepozna ter signalizira z alarmom.
Keywords: alarmi, klinični monitor, simulacije, hemodinamski monitoring.
Published: 13.07.2015; Views: 661; Downloads: 115
.pdf Full text (2,22 MB)

6.
SIMULATOR SINHRONIZACIJE PROCESOV Z MONITORJEM
Amadej Javornik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi preučujemo sinhronizacijo procesov z monitorjem, njegovo delovanje in uporabo pogojnih spremenljivk. Izdelali smo računalniški program, s katerim lahko simuliramo delovanje monitorja v različnih situacijah. Pri izdelavi programa smo se osredotočili na izvedbo algoritmov po Hansonu in Hoareu ter zasnovali uporabniški vmesnik, ki omogoča vnos parametrov in prikaz delovanja monitorja. Pregledali smo področje računalniških simulacij in na kratko opisujemo, na kakšen način lahko vrednotimo računalniške sisteme in analiziramo njihovo zmogljivost. Razložimo tri različne simulacijske tehnike, od katerih smo v našem programu uporabili tehniko naslednjega dogodka. Ilustrativno prikažemo pristope k sinhronizaciji procesov, zatem pa se osredotočimo na področje naše naloge, tj. delovanje monitorja in algoritmov po Hansenu in Hoareu. Simulator za sinhronizacijo procesov z monitorjem smo izdelali v programskem jeziku C#, zato v nalogi razložimo programsko rešitev in pristop k izdelavi simulatorja. Napisali smo še kratka uporabniška navodila. Delovanje monitorja simuliramo z vhodnim nizom potrošnikov in proizvajalcev, ki se morajo sinhronizirati pri odlaganju proizvodov v skupni vmesnik in jemanju proizvodov iz njega. Proizvodi so lahko različnih usklajenih velikosti, tako da je stanje v vmesniku pri dovolj velikem številu proizvajalcev in potrošnikov vedno uravnoteženo. Realizirali smo Hansonov in Hoareov algoritem. Za preverjanje učinkovitosti obeh algoritmov smo uporabili enak vhodni niz, saj so rezultati le tako med seboj primerljivi. Preverjanje smo ponovili z različnimi nizi proizvajalcev in potrošnikov pri obeh algoritmih, rezultate simulacij in delovanje algoritmov pa smo na koncu še statistično ocenili.
Keywords: monitor, sinhronizacija procesov, Hoare, Hansen, simulacija
Published: 07.05.2013; Views: 982; Downloads: 73
.pdf Full text (1,76 MB)

7.
Analiza perioperativne računalniške simulacije P.O.P.S.-perioperative patient simulation
Tamara Praznic, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Razne simulacije v medicini in zdravstveni negi postajajo temelj učenja študentov, ki izboljšujejo kakovost njihovega dela v realnem kliničnem okolju. Omogočajo trening sposobnosti, ki jih v resničnih situacijah ne morejo izkusiti. Namen diplomskega dela je bil preučiti in predstaviti računalniško simulacijo P.O.P.S. (ang. perioperative patient simulation). Simulacijo smo analizirali z dovajanjem specifičnih zdravil v vseh treh primerih, ki so na voljo: kardiogeni šok, hipovolemični šok in septični šok. Pri tem smo opazovali reakcije in beležili čas trajanja simulacije. Zanimalo nas je, kako je videti računalniško okolje simulacije, koliko in katere funkcije imamo na voljo pri reševanju kliničnih zapletov, kako je simulacija P.O.P.S. približana realnemu reševanju problemov v praksi ter katere intervencije in tehnologije imamo na voljo. Do simulacije lahko brezplačno dostopa vsak neregistrirani uporabnik. Preden se odločimo za vstop v simulacijsko okolje, nam spletna stran ponudi navodila za upravljanje simulacije. Simulacijo lahko kadarkoli ustavimo, si ogledamo navodila, pregledamo stanje vitalnih funkcij, aplicirana zdravila, intervencije in diagnostiko. Ugotavljamo, da lahko z razpoložljivimi zdravili, tekočinami in intervencijami stabiliziramo bolnika. Pri kardiogenem šoku smo bolnika uspešno zdravili s 5 mikrogrami dobutamina na kilogram telesne mase, s čimer smo povečali porabo kisika v srčni mišici. Vitalne funkcije v šokovnem stanju smo vzdrževali z infuzijo Ringerjeve raztopine 1000 ml. Bolnik je preživel. Pri krvavitvah smo nadomeščali izgubljen volumen tekočine. Uporabljajo se kristaloidi, koloidi in krvni pripravki. Naš bolnik je prejel infuzijo Ringerjeve raztopine 1000 ml in 250 ml koncentriranih eritrocitov ter preživel. Pri septičnem šoku nadomeščamo tekočino in uporabljamo zdravila z inotropnim delovanjem, vazokonstriktorje in vazodilatatorje. Bolnik s septičnim šokom je preživel z aplikacijo 0,2 mikrograma noradrenalina na kilogram telesne mase, dovajanjem tekočine Ringerjeve raztopine 1000 ml in ohlajanjem telesa zaradi povišane telesne temperature. S spletne strani Edwards Lifesciences smo pridobili strokovne članke, ki se nanašajo na hemodinamično spremljanje in šokovna stanja, zato je simulacija primerna za vse, ki želijo dopolniti svoje znanje na tem področju.
Keywords: P.O.P.S., simulacija, monitor Vigileo, EV 1000, kardiogeni šok, hipovolemični šok, septični šok
Published: 26.10.2015; Views: 646; Downloads: 86
.pdf Full text (1,57 MB)

8.
Podjetniška politika in podporno okolje za razvoj podjetništva
Katja Crnogaj, Miroslav Rebernik, 2013, original scientific article

Abstract: Okolje, v katerem živijo in delujejo posamezniki, pomembno vpliva na njihovo odločitev, da ustanovijo podjetje ali razširijo obstoječega. Ker je okolje mogoče oblikovati z ustrezno industrijsko politiko, v prispevku na osnovi tistega dela podatkovne zbirke svetovne raziskave Globalni podjetniški monitor(GEM) za leto 2012, ki je bila oblikovana z anketiranjem nacionalnih izvedencev, analiziramo podjetniško okolje v Sloveniji. Ugotovitve analize smo povezali z možnimi kanali politične intervencije, ki jih predlaga v teoretičnem delu predstavljeni modelni okvir podjetniške politike. Analiza kaže, da v Sloveniji še vedno ni zadovoljivega družbenega konsenza o pomembnosti podjetništva in njegovi vlogi za gospodarsko rast in družbeni razvoj. Rezultati tudi opozarjajo, da je še zlasti pomembno okrepiti intervencijo na ponudbeni strani podjetništva, saj bo potencialni podjetnik izkoristil zaznano priložnost le, če bo imel na voljo ustrezne zmogljivosti, sposobnosti in proizvodne vire.
Keywords: podjetništvo, poslovno okolje, podjetniška politika, modelni okvir podjetniške politike, Globalni podjetniški monitor
Published: 21.12.2015; Views: 1118; Downloads: 110
.pdf Full text (140,75 KB)
This document has many files! More...

9.
Provokacijski testi kardiovaskularnega sistema s sekvenčno kompresijo venskega pretoka
Blažka Kozikar, 2017, master's thesis

Abstract: Zdravljenje s tekočinami je eden najpogostejših načinov zdravljenja kritično bolnih. Za pravilno uporabo tekočin pri zdravljenju bolnikov, ki imajo znake nezadostne preskrbe tkiv s hranili in kisikom, je treba oceniti polnitev srca. Polnitev je tista, ki zagotavlja zadosten pretok, ki ga dosežemo z nadomeščanjem tekočin, s katerimi povečamo žilni volumen in minutni iztis srca.
Keywords: Provokacijski test, simulacije, iztis srca, minutni iztis srca, sistem LiDCO Rapid, Task Force Monitor.
Published: 13.09.2017; Views: 524; Downloads: 93
.pdf Full text (1,05 MB)

10.
PREVENTIVNI PREGLED IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNE MEDICINSKE OPREME - DEFIBRILATOR/MONITOR
Simon Mastnak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bo predstavljen postopek izvedbe preventivnega pregleda in vzdrževanje električne medicinske opreme – defibrilator/monitor Beneheart D6 v skladu s servisnimi navodili proizvajalca. Predstavljen bo namen, uporaba, sestavni deli in parametri merjenca defibrilatorja/monitorja in merilne opreme. Sledila bo izvedba (pregled/test/kalibracija) z merilno opremo Fluke, v skladu s servisnimi navodili proizvajalca za izbrani merjenec in preskus po varnostnem standardu EN60601 ali EN 62353. Rezultati meritev bodo predstavljeni v zaključku, v obliki delovnega poročila, ki se ga izda po vsakem končanem pregledu oz. servisu.
Keywords: defibrilator/monitor, preventivni pregled, EN60601, delovno poročilo
Published: 16.09.2016; Views: 951; Downloads: 70
.pdf Full text (38,34 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica