1. Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, original scientific article Abstract: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Keywords: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Published: 31.08.2017; Views: 671; Downloads: 69
 Full text (467,00 KB)
This document has many files! More...
|
2. ODSTRANJEVANJE CINKA IN BAKRA IZ VODE Z MODIFICIRANIMI VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJABarbara Sitar, 2016, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil modificirati vlakna iz aktivnega oglja z naravnim polimerom hitozanom. V nadaljevanju smo izvedli še študijo karakterizacije vlaken ter adsorpcijo kovin na modelnih in realnih kompostnih vodah.
Vlakna smo modificirali z 1 % in 2 % raztopino hitozana. Med seboj smo primerjali nemodificirano referenčno vlakno aktivnega oglja in modificirani vlakni. S študijo karakterizacije smo želeli dokazati, da smo na vlakna uspešno vezali biopolimer hitozan, ki služi kot adsorber kovin. V ta namen smo posneli FTIR in Raman spektre modificiranih vlaken, vendar nismo dobili značilnih vrhov za hitozan. Razen tega smo izvedli potenciometrično titracijo in določili število amino skupin na posameznih vlaknih. Spomočjo polielektrolitske titracije smo spremljali desorpcijo hitozana iz površine vlaken in dokazali, da gre pri modifikaciji za ireverzibilno reakcijo.
Modificirana vlakna smo v nadaljevanju uporabili za adsorpcijo Cu2+ in Zn2+ ionov, pričemer smo s hitrimi testi določili, da je pH= 5 najbolj optimalna vrednost za adsorpcijo izbranih kovinskih ionov. Vsebnost preostalih kovin v kopeli, po adsorpciji na modificirana vlakna smo določali s pomočjo AAS. Rezultati kažejo, da se na vlakna modificirana z 2 % raztopino hitozana, Zn2+ in Cu2+ ioni (pri začetnih koncentracijah < 20 mg/L) vežejo v tolikšni meri, da lahko očiščeno vodo spustimo v okolje. Referenčna nemodificirana vlakna pa Zn2+ in Cu2+ ne odstranijo zadostno. Pri realnih kompostnih vodah smo odstranili do 61,1 % cinka in 100 % bakra. Raziskava je pokazala, da je adsorpcija izbranih kovin na vlakna modificirana s hitozanom uspešnejša v primerjavi z adsorpcijo na referenčna vlakna.
Keywords: vlakna aktivnega oglja, modifikacija, hitozan, karakterizacija vlaken, adsorpcija Zn2+ in Cu2+, kompostna voda
Published: 06.04.2016; Views: 1329; Downloads: 109
Full text (1,95 MB) |
3. Razvoj naprednih procesov za doseganje visoko učinkovitih nano modificiranih tekstilnih materialovKarin Stana-Kleinschek, Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, Manja Kurečič, Silvo Hribernik, Rupert Kargl, Majda Sfiligoj-Smole, Lidija Fras Zemljič, Zdenka Peršin, Tanja Kos, Miran Mozetič, Alenka Vesel, Vladimir Vrečko, Denis Jahič, Nika Veronovski, 2015, final research report Keywords: tekstilni materiali, nanotehnologija, modifikacija vlaken
Published: 15.06.2015; Views: 1334; Downloads: 54
Full text (580,42 KB) |
4. Funkcionalizacija celuloznih materialov za razvoj novih sanitetnih ter medicinskih tekstilijLidija Fras Zemljič, Simona Strnad, Olivera Šauperl, Tatjana Kreže, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Zdenka Peršin, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Aleš Doliška, Matej Bračič, Tanja Kos, Tijana Ristić, Marjetka Kralj Kunčič, Andrej Zabret, Polona Zalar, Nina Gunde-Cimerman, Cene Gostinčar, 2015, final research report Keywords: sanitetni materiali, protimikrobne lastnosti vlaken, funkcionalizacija vlaken, modifikacija celuloznih bombažnih vlaken
Published: 22.05.2015; Views: 1445; Downloads: 79
Full text (577,96 KB) |
5. FUNKCIONALIZACIJA BOMBAŽNIH VLAKEN S KARBOKSIMETILCELULOZOMitja Mlakar, 2009, undergraduate thesis Abstract: Bombaž je zaradi svojih lastnosti vsestransko uporaben. Neželene lastnosti, kot so krčenje, hidrofilnost/hidrofobnost in gorljivost, se lahko z različnimi plemenitilnimi postopki zmanjšajo. Na področju celuloznih materialov je znanih precej postopkov modifikacij z namenom spremembe funkcionalnosti celuloze. Mnogi postopki so okolju neprijazni, ali pa vodijo k neobstojnosti končnih materialov in k sočasnemu poslabšanju mehanskih lastnosti, kar zmanjšuje stopnjo uporabnosti končnega produkta. Obdelava celuloze z različnimi polisaharidi za dosego večje funkcionalnosti omogoča široko uporabnost končnega produkta. S kontroliranim spreminjanjem površinske funkcionalnosti vlaken je mogoče razviti učinkovitejše pogoje obdelave in s tem povečati izkoristek pomožnih sredstev in kemikalij ob povečani ali vsaj ohranjeni kakovosti končnega izdelka. V diplomski nalogi smo skušali dognati kako funkcionalizacija oz. modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo vpliva predvsem na uporabne lastnosti bombaža, kot sta celokupni naboj vlaken ter hidrofilnost, hkrati pa podati ugotovitev, kako omenjena funkcionalizacija vpliva na uporabne lastnosti bombažnih vlaken. Rezultati so vzpodbudni, saj uporabljena topokemijska modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo daje očitno zelo plodne rezultate. Je metoda, ki sočasno z zvišanjem celokupnega naboja ter hidrofilnega značaja vlaken, ohranja tudi nekatere mehanske lastnost vlaken. Glede na to, da so našteti parametri gonilna sila adsorptivnosti vlaken, je moč pričakovati izboljšano adsorpcijsko kapaciteto le-teh za številne specifične substrate, predvsem tiste kationskega značaja.
Keywords: bombažna vlakna, tenziometrija, stični kot, mehanske lastnosti, sorpcijske lastnosti, funkcionalizacija, konduktometrična titracija, naboj bombažnih vlaken, topokemijska modifikacija bombaža, adsorpcijska kapaciteta vlaken
Published: 02.07.2009; Views: 2434; Downloads: 231
Full text (814,46 KB) |
6. |
