1. Razvoj in validacija modificirane Bi-Sn elektrodeKatja Vodopivec, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije elektroanalizne metode z in situ modificirano bizmut-kositrovo elektrodo iz steklastega ogljika za analizo težkih kovin Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih.
Analizo smo izvajali s tehniko square-wave anodne striping voltametrije (SWASV), reverzibilnost sistema pa smo preverili s pomočjo ciklične voltametrije (CV) za analizo kalijevega heksacianoferata.
Pri validaciji smo izvedli določitev meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ) za 12 modificiranih Bi-Sn-elektrod iz steklastega ogljika z različnimi koncentracijskimi sestavami Bi(III) in Sn(II). Kasneje smo določili območja linearnosti za Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo vsake izmed dvanajstih elektrod posebej. Preverili smo točnost in ponovljivost elektrod s pomočjo t-testa in izračuna RSD.
Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna elektroda tista, za katero smo pri njeni in situ pripravi uporabili 0,5 mg L–1 Bi(III) in Sn(II) v razmerju 0,4 : 0,6.
S pomočjo te elektrode smo preučili vpliv interferenc na izbrane analite – Zn(II), Cd(II) in Pb(II) ter izmerili dva realna vzorca.
Keywords: elektrokemija, voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, Bi-Sn modificirana elektroda iz steklastega ogljika, validacija analizne metode
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1964; Downloads: 277
 Full text (3,90 MB) |
2. Optimizacija in validacija cu modificirane elektrode iz steklastega ogljika za analizo Pb(ii)Žan Šašek, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bila optimizacija in validacija Cu modificirane elektrode iz steklastega ogljika za analizo Pb(II). Raziskavo smo začeli z določevanjem meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ), nadaljevali smo z določevanjem linearnosti metode in na koncu smo preverili še točnost in natančnost metode. Za analizo Pb(II) smo uporabili square-wave anodno striping voltametrijo (SWASV), za preverjanje ali naša elektroda deluje pravilno pa smo uporabili metodo ciklične voltametrije (CV). Raziskavo smo opravljali pri treh različnih potencialih depozicije in sicer pri 0,6 V, 0,7 V in 0,8 V.
LOD metode nismo mogli določiti pri noben potencialu medtem ko smo LOQ določili pri koncentraciji 2 g/L in to pri vseh treh potencialih. Linearen odziv metode pri potencialu
0,6 V je v območju med 1,85 g/L in 40,86 g/L, pri drugih dveh potencialih pa v območju med 1,85 g/L in 58,18 g/L. Ugotovili smo, da je metoda točna in natančna pri potencialu depozicije 0,7 V in 0,8 V.
Keywords: Elektroda iz steklastega ogljika, modificirana Cu-elektroda, analiza težkih kovin, voltametrija, anodna striping voltametrija, svinec
Published in DKUM: 03.08.2018; Views: 1632; Downloads: 231
Full text (2,29 MB) |
3. Disociacijsko-adsorpcijske značilnosti PA 6 vlaken z uporabo titracijskih metodLidija Fras Zemljič, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2001, original scientific article Abstract: Različni postopki obdelave orientiranih polimerov lahko povzročajo spremembe nadmolekulske strukture in tako spreminjajo njihovo morfologijo. S strukturnimi spremembami vlaken se spreminjajo tudi površinske lastnosti, ki so bistvenega pomena za njihov adsorpcijski značaj. Osredotočili smo se na raziskave disociacijsko-adsorpcijskih značilnosti strukturno modificiranih tekstilnih vlaken, ki smo jih opredelili s titracijskimi metodami. Uporaba različnih titracijskih metod za spremljanje disociacijsko-adsorpcijskih sposobnosti tekstilnih vlaken v polarnem mediju predstavlja novost na področju raziskav vlaken. Namen prispevka je ocenitev količine značilnih disociacijskih skupin na PA 6 vlaknih, strukturno modificiranih z različnimi postopki visokotemperaturne obdelave in z obdelavo v raztopini fenola, v primerjavi z ostalimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vlaken (molekulska masa, pokazatelji nadmolekulske strukture vlaken, jodovo adsorpcijsko število ...). Na podlagi rezultatov smo želeli ugotoviti vpliv strukturnih modifikacij na disociacijsko-adsorpcijske značilnosti vlaken in posledično na njihovo reaktivnost. Spoznanja o številu in dostopnosti reaktivnih skupin vlaken vodijo k razjasnitvi reakcijskega mehanizma v procesih predobdelave, obdelave in ostalih proizvodnih procesih, hkrati pa lahko dajejo pomembne informacije o spremembah, ki se dogajajo pri degradaciji vlaken.
Keywords: orientirani polimeri, nadmolekulska struktura, morfologija vlaken, strukturno modificirana tekstilna vlakna, titracijske metode, reaktivne skupine, reakcijski mehanizem
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1508; Downloads: 101
Full text (603,46 KB)
This document has many files! More... |
4. Sinteza nanodelcev zlata z modificirano ultrazvočno razpršilno pirolizoPeter Majerič, 2016, doctoral dissertation Abstract: Doktorsko delo predstavlja študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultate in analize, s katerimi je povezana sinteza čistih, okroglih, neaglomeriranih nanodelcev zlata (AuNPs) z velikostjo okoli 50 nm. V prvem delu raziskav smo sintetizirali AuNPs s konvencionalno ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP). Za surovino smo uporabili tetrakloroaurično kislino HAuCl4(s), ki smo jo raztopili v vodi. To raztopino smo v komori z ultrazvokom razpršili v kapljice, ki jih je nosilni plin N2 prenesel v reakcijsko peč. V tej peči so potekale stopnje sinteze: izhlapevanje kapljic, toplotna dekompozicija, redukcija s plinom H2 in zgoščevanje. Nastali so AuNPs različnih oblik z velikostmi do 300 nm, pri čemer smo identificirali visoko stopnjo aglomeracije. Ker s konvencionalnim USP nismo dosegli cilja, smo postavili hipotezo, da lahko izdelamo ciljne AuNPs z modificiranim USP, kjer je cona izhlapevanja kapljic ločena od reakcijske peči, reducirni plin pa je uveden neposredno v reakcijsko peč. Za potrditev hipoteze smo z eksperimenti preučevali vplivne parametre USP-sinteze: koncentracijo Au v začetni raztopini, temperature v coni izhlapevanja kapljic in v reakcijski peči ter pretok plinov N2 in H2. S pomočjo tehnik karakterizacij (TEM, DLS, ICP) na nastalih AuNPs smo ugotovili, da pri USP-sintezi hkrati potekata dva mehanizma nastanka nanodelcev (»kapljica-v-delec«, DTP in »plin-v-delec«, GTP). Z DTP nastajajo veliki nanodelci – do 300 nm, z GTP pa majhni – do 50 nm. Kadar potekata oba mehanizma hkrati, dobimo neugodno bimodalno velikostno porazdelitev AuNPs. Na tej osnovi smo postavili model nastanka AuNPs, ki pojasnjuje, kako lahko pri USP-sintezi s spreminjanjem koncentracije Au v začetni raztopini in pretokov plinov vplivamo na DTP in GTP mehanizma nastanka v korist GTP. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 4,5 l/min N2, 2,0 l/min H2) smo ustvarili pogoje za nastanek AuNPs z GTP-mehanizmom. Pri tem so nastali okrogli AuNPs z ozko velikostno porazdelitvijo (37,0 ± 5,5 nm). Tako smo potrdili pravilnost postavljenega modela in hipotezo, da lahko z modificiranim USP izdelamo AuNPs ciljnih lastnosti.
Keywords: modificirana ultrazvočna razpršilna piroliza, nanodelci zlata, mehanizmi nastanka, karakterizacija
Published in DKUM: 08.06.2016; Views: 2267; Downloads: 221
Full text (7,14 MB) |
5. DRUŽBENA VLOGA STARIH STARŠEV V MODIFICIRANI RAZŠIRJENI DRUŽINIAleksandra Boldin, 2013, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Vloga starih staršev v modificirani razširjeni družini s sociološkega vidika obravnava spremenjene vloge starih staršev v modificirani razširjeni družini v slovenski postmoderni družbi.
V nalogi so podane nekatere sociološke, antropološke in psihološke teorije staranja in vloge starih staršev. Predstavljen je zgodovinski vidik modificirane razširjene družine ter pluralizacija družinskih oblik v postmoderni družbi. Skozi spremenjeno vlogo staršev in starih staršev v slovenski in evropski postmoderni družbi so prikazani različni modeli prehajanja mladih v odraslost. Modificirana razširjena družina je v nalogi izpostavljena kot institucija podpore mladim z medgeneracijskimi transferji.
Empirični del magistrskega dela podaja kvantitativno raziskavo in njene izsledke, s katerimi smo želeli ugotoviti, kolikšna je vloga starih staršev znotraj modificirane razširjene družine v slovenski postmoderni družbi. Ugotavljali smo, v kolikšni meri stari starši predstavljajo oporo »mladi družini« v okviru medgeneracijskih transferjev ter v kolikšni meri »mlada družina« starim staršem vzajemno vrača oporo.
Ugotovili smo, da starši oz. stari starši v Sloveniji znotraj modificirane razširjene družine v zadnjih desetletjih ponovno pridobivajo na pomenu, saj mladi družini v različnih obsegih nudijo razne oblike opore (emocionalno, finančno, materialno, instrumentalno). Rezultati dokazujejo, da na pojav modificiranih razširjenih družin vplivajo tudi odnosi med vsemi tremi generacijami: starimi starši, starši in vnuki, ki so navadno zelo dobri. Njihova vzajemna medsebojna podpora in medgeneracijski transferji so kljub relativno dobro organiziranim socialnim, zdravstvenim, vzgojno-varstvenim in drugim družbenim dejavnostim zelo pomembni in dobrodošli.
Keywords: stari starši, starši, vnuki, modificirana razširjena družina, medgeneracijski transferji
Published in DKUM: 17.04.2014; Views: 2828; Downloads: 410
Full text (3,34 MB) |
6. Primerjava razširjene družine v postmoderni družbi med Španijo in SlovenijoDanica Job, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razširjeno družino v postmoderni družbi v Sloveniji in Španiji. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem družine, postmoderna družba, tipizacija družine, strukturne spremembe družinskega življenja, razširjena in modificirana razširjena družina, primerjava slovenske in španske družbe ter primerjava posameznikov v razširjeni družini med družbama. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v razširjene družine v slovenski in španski družbi. Pri španskih anketirancih smo zajeli tiste, ki živijo na Kanarskih otokih. Primerjali smo velikost družin, v kakšni družini so odraščali, fizično oddaljenost, emocionalno in materialno navezanost na stare starše ter strice in tete kot člane razširjene družine. Pozornost smo posvetili razlogom, zakaj družine živijo v razširjeni družini. Poskušali smo ugotoviti, ali bi družine še naprej živele v razširjeni družini, če bi imele možnost živeti drugje, ali ne ter zakaj ne. V poglavju o preverjanju hipotez smo strnili vse ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomske naloge. Delo prikazuje pomembnost tako razširjene družine kot modificirane razširjene družine za vse družinske člane.
Keywords: razširjena družina, postmoderna družba, modificirana razširjena družina, španska družba, slovenska družba
Published in DKUM: 03.06.2013; Views: 2582; Downloads: 509
Full text (2,20 MB) |
7. |
