SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Likovni koncept in njegova realizacija
Doroteja Gomboc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Likovni koncept in njegova realizacija vključuje predstavitev ustvarjalnih izkušenj, povezanih z oblikovanjem in realizacijo konceptualiziranega projekta, imenovanega Eksteriorizacija linije. Del vsebine zajema opis posameznih korakov ustvarjalnega procesa in s tem predstavitev lastnega projekta. Praktični opisni del je podkrepljen s teoretično vsebino, ki je plod dolgotrajnega proučevanja raznovrstnih virov in literature. Zajema pregled dogajanj zgodovine likovne umetnosti dvajsetega stoletja s poudarkom na konceptu in konceptualni umetnosti. Nastanek diplomskega dela je povezan z željo po predstavitvi osebne konceptualno-ustvarjalne izkušnje ter poglobljenem raziskovanju omenjenega likovno umetniškega področja.
Keywords: modernizem, postmodernizem, konceptualna umetnost, koncept, Eksteriorizacija linije, projekt, multimedija.
Published: 22.04.2009; Views: 3027; Downloads: 521
.pdf Full text (12,44 MB)

3.
EROTIČNA RISBA
FORTUNA LAZAR, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Erotična risba« je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer je praktični del vsebinsko vezan na teoretični del diplomske naloge. Neposredna erotična upodobitev je del likovne produkcije večine umetnikov. V raziskovanju erotičnih upodobitev sem izpostavila dva umetnika, Egona Schieleja, ki je ustvaril pomemben opus erotične figuralike in Marlene Dumas, še živečo umetnico, ki skozi erotične podobe izraža aktualne teme sodobnosti. Namen tega diplomskega dela je, raziskati vlogo erotičnih upodobitev v preteklosti in danes ter poiskati vzroke za nastanek določenih erotičnih upodobitev pri obeh umetnikih, ki sem jih iskala predvsem s psihološkega vidika. Vse to bom povezala s svojimi likovnimi rešitvami.
Keywords: UPODOBITVE, EROTIKA, PORNOGRAFIJA, EKSPRESIONIZEM, MODERNIZEM, EGON SCHIELE, EROTIČNA RISBA, MARLENE DUMAS
Published: 08.07.2009; Views: 3050; Downloads: 343
.pdf Full text (1,44 MB)

4.
SLOVENSKI ROMAN NA PRELOMU TISOČLETJA
Barbara Majhen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dvajseto stoletje je čas romana, ki je pomembno vlogo odigral po letu 1990 tudi na Slovenskem in v tem času doživel veliko sprememb. Diplomsko delo vsebuje interpretacijo trinajstih romanov, izdanih od leta 1990 do 2010. Temu primerno je dodeljen tudi naslov diplomskega dela, in sicer Slovenski roman na prelomu tisočletja. Cilj in namen diplomske naloge je interpretacija posameznih romanov in sistematično vključevanje virov (romanov) v dinamiko romana 20. stoletja. S tem dokazujemo smeri in tokove tedanjega časa in odkrivamo nove smeri, ki se pojavljajo v izbranem korpusu. Uvodne besede so namenjene romanu dvajsetega stoletja in aktualni študiji o tradicionalnem modificiranem slovenskem romanu. S pomočjo posameznih študij so v diplomskem delu določene smeri in dinamika slovenskega literarnega dogajanja ob koncu dvajsetega stoletja. Z viri, oziroma s posameznimi interpretiranimi romani, so na podlagi idejnih, tematskih, slogovnih in jezikovnih sestavin posameznih romanov te smeri potrjene ali ovržene. Slovenski roman po 1990 letu še vedno ohranja nekaj postmodernističnih in modernističnih prvin, prav tako ni vredno zanemariti realizma, ki pa se v novejših romanih pojavlja v novih oblikah. Sodobni roman prinaša novosti predvsem na področju erotike, fantastike in humorja. Eksistencializem je prisoten v vseh virih, saj je prav vsak roman in z njim glavni junak podvržen vprašanju bivanjskega in človeškega obstoja, kar jih dela tragične. V izbranem korpusu je opazen tudi velik politični vpliv na avtorje tega časa (razpad Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, čas pod fašističnim režimom).
Keywords: roman, sodobni slovenski roman, modernizem, postmodernizem, eksistencializem, postrealizem, vojna, erotika, fantastika, humor
Published: 07.01.2011; Views: 2930; Downloads: 363
.pdf Full text (878,58 KB)

5.
POETIKA ROMANOV DRAGA JANČARJA: TO NOČ SEM JO VIDEL, DREVO BREZ IMENA IN GRADITELJ
Alenka Korbun, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Keywords: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Published: 05.09.2011; Views: 4068; Downloads: 585
.pdf Full text (827,04 KB)

6.
SLOVENSKA LITERARNA ZGODOVINA O SLOVENSKEM ROMANU PO LETU 1950
Špela Stele, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Slovenska literarna zgodovina o slovenskem romanu po letu 1950 sem ugotavljala, katerim literarnim tokovom in smerem so bili predani sodobni slovenski romanopisci, kakšne so bile njihove teme in motivi, kakšno vlogo imata v romanih jezik in slog, vlogo pripovedovalca ter dogajalnega časa in prostora. Analiza zajema naslednje avtorje in romane: Ciril Kosmač: Pomladni dan (1953), Dominik Smole: Črni dnevi in beli dan (1958), Boris Pahor: Nekropola (1967), Peter Božič: Na robu zemlje (1968), Lojze Kovačič: Deček in smrt (1968), Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi (1972), Marko Švabič: Sonce sonce sonce (1972), Miško Kranjec: Strici so mi povedali (1974), Andrej Hieng: Čarodej (1976), Marjan Rožanc: Ljubezen (1979), Drago Jančar: Severni sij (1984), Andrej Blatnik: Plamenice in solze (1987), Igor Bratož: Pozlata pozabe (1988), , Lojze Kovačič: Kristalni čas (1990), Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti (1991), Andrej Hieng: Čudežni Feliks (1993), Berta Bojetu: Ptičja hiša (1995), Vlado Žabot: Volčje noči (1996), Zoran Hočevar: Šolen z Brega (1997), Feri Lainšček: Petelinji zajtrk (1999), Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit (2000), Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj (2002), Lojze Kovačič: Otroške stvari (2003). Ugotovila sem, da vsak roman zase zastopa vsaj eno od sodobnih literarnih smeri in tokov. V nekaterih romanih se pojavljajo še tradicionalni motivi, a v večini romanov gre za prenovljene, modernistične in postmodernistične motive. Tema, ki je v vseh romanih enaka, je eksistencialna. Edina skupna lastnost vseh preučevanih romanov je namreč človekovo hrepenenje po boljšem življenju. Jezik in slog pisanja sta v večini romanov sodobna in modernistična.
Keywords: sodobni slovenski roman, postmodernizem, modernizem, eksistencialna tema, realizem, intimizem.
Published: 19.07.2011; Views: 4150; Downloads: 877
.pdf Full text (693,11 KB)

7.
LIRIČNA ABSTRAKCIJA IN SORODNI POJAVI V MODERNEM SLIKARSTVU
Nina Palir, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Abstrakcija je poseben fenomen v slikarstvu. Vse od svojega začetka do danes se je močno spreminjala in razvijala v različne smeri. Ene ostajajo bližje geometriji, druge ekspresiji. Lirična abstrakcija je le ena izmed smeri abstrakcije v modernem slikarstvu. Zasnovana je na svobodni, sproščeni gestikulaciji. Na prvi pogled jo je pogosto težko ločiti od nekaterih slikarskih del tašizma, akcijskega slikarstva, informela ali abstraktnega ekspresionizma. Meje med temi smermi so lahko zelo tanke in včasih težko določljive, predvsem pri slikarjih, ki so v času svojega ustvarjanja preizkušali več oblik abstrakcije. Lirična abstrakcija pa je vezana tudi na geografsko lego. Po drugi svetovni vojni se je v Ameriki pod vodstvom newyorške šole začela formirati liričnost znotraj abstraktnega ekspresionizma, Pariz pa je kot evropska prestolnica umetnosti s svojo šolo spodbujal in širil lirično abstrakcijo tudi izven državnih meja. Tako ne preseneča dejstvo, da se lahko z lirično abstrakcijo srečamo v naši neposredni bližini: na Hrvaškem, v Srbiji in tudi v Sloveniji. Pričujoča naloga se posveča najvidnejšim delom evropskih in ameriških predstavnikov lirične abstrakcije v času modernizma, ob tem pa avtorica predstavlja tudi lastna abstraktno-lirična dela.
Keywords: lirična abstrakcija, abstraktni ekspresionizem, akcijsko slikarstvo, informel, asociativna abstrakcija, geometrijska abstrakcija, modernizem, avantgardna gibanja.
Published: 26.09.2011; Views: 3150; Downloads: 347
.pdf Full text (6,35 MB)

8.
LITERARNO-PROGRAMSKI ZNAČAJ SLOVENSKEGA REVIJALNEGA TISKA MED LETOMA 1950 IN 2000
Tadeja Urbanič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Literarno-programski značaj slovenskega revijalnega tiska med letoma 1950 in 2000 zajema širok spekter avtorjev ter njihovih člankov in literarnih del. Poudariti je treba, da je to obdobje v slovensko književnost prineslo mnogo smeri in nemalo tokov. V diplomskem delu si bomo podrobneje ogledali socialni realizem ob člankih O socialističnem realizmu Aleksandra Fadjejeva, Za socialistično idejnost naše kulture Miška Kranjca ter Socialistični realizem Maksima Gorkega Josipa Vidmarja; nato bomo skušali najti korelacije med omenjenimi članki, objavljenimi v slovenskem revijalnem tisku, ter romanom Pisarna iz trilogije Miška Kranjca in pesniško zbirko V vzponu mladosti Lojzeta Krakarja. Socialnemu realizmu bo sledil čas eksistencializma in strukturalizma, ki je vnesel veliko novosti. Ogledali si bomo članka Umetnost kot struktura ter Avantgarda in Slovenci avtorja Janka Kosa in zatem članka O marksizmu in eksistencializmu Jeana P. Sartra ter O Izvoru umetniškega dela Martina Heideggerja; spet bomo poskusili najti korelacije med njimi in literarnimi deli, to sta drami Antigona Dominika Smoleta in Človek v šipi Petra Božiča ter pesniški zbirki Požgana trava Daneta Zajca in Mozaiki Gregorja Strniše. Leta modernizma in ultramodernizma bomo predstavili ob člankih Novi roman in resničnost Alaina Robbe-Grilleta ter Antiroman Jeana Bloch-Michaela. Odseve bomo iskali v romanu Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga, v pesniških zbirkah Poker Tomaža Šalamuna in Agamemnon Francija Zagoričnika ter v drami Znamke, nakar še Emilija Dušana Jovanovića. V zadnjem obdobju, ki je predmet diplomskega dela, pa še »živimo«: to je čas postmodernizma. Videli ga bomo v članku Literatura izpolnjenosti (s podnaslovom Postmoderna literatura) Johna Bartha in v zbirki esejev Prevzetnost in pristranost Matevža Kosa; predstavitev se bo dotaknila nekaterih postmodernističnih del, in sicer zbirke kratkih zgodb Šopki za Adama venijo Andreja Blatnika, romana Pozlata pozabe Igorja Bratoža in pesniške zbirke Soneti Milana Jesiha.
Keywords: literarne revije, socialistični realizem, eksistencializem in strukturalizem, modernizem in ultramodernizem, postmodernizem.
Published: 29.01.2013; Views: 2132; Downloads: 345
.pdf Full text (1,09 MB)

9.
KONCEPTUALNA PARADIGMA V UMETNOSTI POSTMODERNIZMA ZNOTRAJ DEL ERWINA WURMA
Matej Jarc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu raziskujem polje konceptualizma in njegov prehod iz modernizma v postmodernizem. Konceptualizem je odločilno vplival na postmodernistično umetnost, saj je radikalno razširil pojem interpretacije umetnosti in umetniškega objekta. Z vnašanjem in kombinacijo različnih umetniških pristopov je razvil nove umetniške forme, pri čemer je izhajal iz Duchampovega ready-made objekta. Poglavitno vlogo konceptualizma je odigrala družbenokritična refleksija umetniškega dela, ki je težila h kritičnemu prevpraševanju ustaljenih družbenih praks in načel, ter je postala poglaviten element kvalitete konceptualnega dela. S prehodom umetnosti iz modernizma se je vsebina konceptualizma pričela prilagajati okolju postmodernistične umetnosti. V delih, ki jih nekateri imenujejo postkonceptualna ali neokonceptualna, tako opažamo manjšo stopnjo družbenokritične refleksije in večji poudarek na estetski ravni umetnine. V nalogi poskušam najti korelacijo med deli avstrijskega umetnika Erwina Wurma, ki deluje znotraj postkonceptualne usmeritve, in deli umetnikov, ki so delovali v obdobju zrelega konceptualizma. Za razumevanje zrelega konceptualizma izpostavljam dela Marcela Duchampa, Sola LeWitta, Paula Kosa, Johna Murphyja, Marine Abramović, Johna Hillarda in Victorja Burgina. Prav tako v nalogi izpostavljam dela Andyja Warhola in Anye Gallacio, s katerimi želim bralcu približati razvoj postmodernistične umetnosti. Stičišče med omenjenimi deli želim vzpostaviti s pomočjo raziskovanja kritične refleksije likovnega dela. Pri tem opažam, da je ta v nekaterih delih postkonceptualizma še vedno namensko prisotna kot ena izmed strategij umetniškega delovanja, medtem ko v drugih dobiva prikrit pomen, saj je umetniško delo samo po sebi reprezentacija stvarnosti, do katere lahko gojimo kritičen odnos.
Keywords: modernizem, postmodernizem, konceptualizem, postkonceptualizem, ready-made, instalacija, kritična refleksija, kritičen diskurz, interpretacija, reprezentacija.
Published: 27.03.2013; Views: 1900; Downloads: 170
.pdf Full text (70,71 MB)

10.
ODMEVI OTROŠKE LIKOVNE PRIMARNOSTI V MODERNIZMU IN SODOBNI UMETNOSTI
Doroteja Kelenc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu želim predstaviti vpliv otroške likovne primarnosti v modernizmu in sodobni umetnosti. Za lažji prehod k jedru problematike sem prvi del posvetila pojmu modernizma, simboliki barve ter otroški risbi. Sledi primerjava del tako svetovnih kot tudi slovenskih umetnikov, tako sem obravnavala dela Paula Kleeja (Adam in mala Eva, 1921), Joana Mirója (Bikoborba, 1945), Jeana Dubuffeta (Ženska meša kavo, 1945), Gabriela Stupico (Skica za deklico pri mizi z igračami, brez signacije), Vladimirja Makuca (Bela ptica, 1986). Zadnji del posvečam slovenski sodobni umetnici Saši Bezjak (1971), ki je zavestno opustila akademskost in se obrnila k sebi. V otroško risbo, prepleteno z likovno primarnostjo in minimalnimi izrazili, pa je vpletla svojo osebno zgodbo. Diplomsko delo temelji na prepoznavanju in interpretaciji teh del kakor tudi na primerjavi z otroško izraznostjo ter primarnostjo. Dotika se vprašanj univerzalnosti likovne govorice ter uporabe minimalnih izraznih in likovnih sredstev.
Keywords: Modernizem, slovenska sodobna umetnost, otroška risba, likovna primarnost, otroška izraznost, Joan Miró, Paul Klee, Jean Dubuffet, Gabriel Stupica, Vladimir Makuc, Saša Bezjak
Published: 20.09.2013; Views: 1186; Downloads: 171
.pdf Full text (1,74 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica