Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na integracijo konceptov delitvene ekonomije v logistiko in oskrbovalne verige ter raziskuje prednosti in izzive, ki jih ta poslovni model prinaša. Delitvena ekonomija temelji na souporabi virov, kar omogoča optimizacijo poslovnih procesov, zmanjšanje stroškov in povečanje fleksibilnosti v logistiki. Povezovanje različnih akterjev na digitalnih platformah omogoča učinkovito izrabo virov in povečanje dostopnosti storitev. Vendar pa ta model ni brez izzivov, kot so nestabilnost prihodkov za ponudnike storitev, pomanjkljiva zaščita delavcev in vprašanja varnosti osebnih podatkov uporabnikov. Kljub tem izzivom so primeri uspešnih integracij delitvene ekonomije v logistične sisteme dokazali njen potencial za izboljšanje učinkovitosti in trajnosti poslovanja v oskrbovalnih verigah. Raziskava se osredotoča na različne poslovne modele, ki temeljijo na delitveni ekonomiji, ter analizira vpliv teh modelov na optimizacijo logističnih procesov, kar omogoča povečanje konkurenčnosti podjetij na trgu. V zaključku diplomsko delo izpostavlja potrebo po ustreznih regulativah in inovacijah za reševanje izzivov, ki se pojavljajo pri integraciji tega koncepta v logistiko in oskrbovalne verige, hkrati pa opozarja na možnosti, ki jih ta model ponuja za trajnostno poslovanje in večjo učinkovitost.
Keywords: Delitvena ekonomija, logistika, oskrbovalne verige, poslovni modeli, trajnost in učinkovitost
Published in DKUM: 15.05.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (960,48 KB)

Abstract: Krožno gospodarstvo je sistem, ki povezuje gospodarstvo s koncepti ekološkega oblikovanja in predlaga popolnoma nov način izkoriščanja virov. V krožnem gospodarstvu so viri zasnovani tako, da se uporabljajo čim dlje, nato pa se ob koncu življenjske dobe obnovijo in ponovno uporabijo. Tako se ustvarja zaprt krog materialov skozi celoten življenjski cikel. S hitrim tehnološkim napredkom in vse večjo razširjenostjo elektronskih naprav se količina električnih odpadkov znatno povečuje. Količina e-odpadkov, ki jih vsako leto proizvede EU, hitro narašča in trenutno predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov. V tej raziskavi se osredotočamo na industrijo proizvodnje električne opreme. Ta sektor vsebuje kompleksno mešanico materialov, med katerimi so nekateri nevarni. Če teh odpadnih naprav ne upravljamo ustrezno, lahko povzročijo resne okoljske in zdravstvene težave. V teoretičnem delu analiziramo obstoječo literaturo o načelih krožnega gospodarstva in poslovnih modelih ter njihovi uporabi v industriji električne opreme. Raziskujemo politični kontekst razvoja krožnega gospodarstva na Hrvaškem in v Sloveniji, pri čemer se osredotočamo na vladne pobude, zakonodajne okvire in vključenost industrije. V empiričnem delu smo izvedli anketo o ravneh sprejemanja krožnega gospodarstva v industriji električne opreme na Hrvaškem in v Sloveniji. Rezultati ankete kažejo pomembne razlike v implementaciji med državama. Podrobnejša analiza je razkrila, kako različne velikosti podjetij izvajajo prakse krožnega gospodarstva, kako upravljajo vire ter kakšna so njihova stališča o koristih krožnega gospodarstva in sistemih državne podpore. Na podlagi empiričnih dokazov opredeljujemo ključne izzive, dejavnike uspeha in priložnosti za izboljšanje krožnih pobud v tej industriji.
Keywords: Krožno gospodarstvo, krožni poslovni modeli, predelovalna industrija, panoga električne opreme, Slovenija, Hrvaška.
Published in DKUM: 22.04.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,60 MB)

Abstract: Zaključno delo obravnava problem kompleksnosti konfiguracije produktnih katalogov v sistemu Monetization podjetja Tridens, kjer se uporabniki pogosto soočajo z izzivi pri razumevanju in nastavitvi zapletenih obračunskih modelov. Cilj dela je razviti umetno inteligenco, ki bo s pomočjo velikih jezikovnih modelov (LLM), kot je ChatGPT, omogočila enostavnejšo in bolj intuitivno konfiguracijo produktnih katalogov. V okviru raziskave smo analizirali obstoječo tehnično dokumentacijo in bazo znanja podjetja Tridens ter izvedli integracijo modela ChatGPT v zaledni sistem za avtomatizirano generiranje in prilagajanje produktnih katalogov. Rešitev smo preizkusili s testnim sklopom povpraševanj, pri čemer smo primerjali rezultate generiranih konfiguracij z referenčnimi primeri. Rezultati so pokazali, da umetna inteligenca uspešno izboljšuje natančnost in hitrost konfiguracije produktnih katalogov, hkrati pa zmanjšuje potrebo po ročnem delu. Zaključek naloge potrjuje, da uporaba velikih jezikovnih modelov prispeva k izboljšanju uporabniške izkušnje in poenostavitvi konfiguracijskih procesov, kar lahko podjetjem, kot je Tridens, prinese pomembne prednosti v konkurenčnem okolju.
Keywords: veliki jezikovni modeli, umetna inteligenca, produktni katalog, chatGPT, java
Published in DKUM: 06.02.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (3,25 MB)

Abstract: Povzetek v slovenščini: Magistrska naloga raziskuje različne modele managementa, ki se uporabljajo v treh nacionalnih judo zvezah: Judo zvezi Slovenije, Judo zvezi Finske in Judo zvezi Turčije. Namen raziskave je bil analizirati in primerjati pristope, organizacijske strukture ter ključne dejavnike delovanja in managementa neprofitnih športnih organizacij, pri čemer je fokus na razumevanju učinkovitega managementa in prilagajanja specifičnostim delovanja v lokalnih okoljih. V prvem delu naloge so predstavljeni teoretični koncepti neprofitnega managementa, vključno z managementom, financiranjem, organizacijsko kulturo in vplivom teh dejavnikov na delovanje športnih organizacij. V nadaljevanju teoretičnega dela, so opisane posebnosti neprofitnih organizacij v športu, kjer je poudarek na razvoju in promociji športa kot javnega dobrega, predvsem s pomočjo prostovoljcev in državnih podpor. V empiričnem delu smo izvedli analizo organiziranosti in delovanja izbranih judo zvez. Pri Judo zvezi Slovenije je raziskava pokazala močan poudarek na tradicionalnih vrednotah juda, vrhunskih rezultatih na največjih tekmovanjih in razvoju mladih športnikov. Judo zveza Finske se osredotoča na vključevanje širše skupnosti v dolgoročni razvoj športa, pri čemer se pogosto povezuje z drugimi reprezentancami ter z javnimi in zasebnimi partnerji. Judo zveza Turčije pa je v zadnjem desetletju doživela obsežne spremembe v strukturi in strategiji, saj s pomočjo državnega financiranja stremi k povečanju mednarodne konkurenčnosti. Njihov glavni izziv je, kako ponovno osvojiti olimpijsko medaljo. Na podlagi analize so v nalogi oblikovani ključni zaključki in priporočila, ki poudarjajo pomen prilagodljivega vodenja, učinkovite komunikacije ter zmožnosti povezovanja z lokalno skupnostjo in sponzorji. Raziskava ugotavlja, da je uspešnost neprofitnih športnih organizacij v veliki meri odvisna od sposobnosti vodij, da se prilagajajo specifičnim izzivom in priložnostim, ki izhajajo iz kulturnih, finančnih in institucionalnih razlik v posameznih državah.
Keywords: ŠPORT, NEPROFITNE ORGANIZACIJE, MANAGEMENT ŠPORTNIH ORGANIZACIJ, JUDO, MODELI MANAGEMENTA JUDO ZVEZ
Published in DKUM: 14.01.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (2,79 MB)

Abstract: V diplomskem delu bomo opredelili in definirali pojem trajnostnega razvoja, kakšen je njegov vpliv in povezava z modno industrijo. Opredelili bomo ključne koncepte trajnostnega poslovanja. Ugotovili bomo stanje modne industrije danes in delovanje podjetij v hitri modi. Dotaknili se bomo glavnih proizvodnih držav ter stanja delovnih pogojev ter okoljskega vpliva in posledic hitre mode. Opredelili bomo mnoge negativne plati le-te in problematiko trajnostnega poslovanja v industriji hitre mode. Dejstva bomo raziskali na primeru podjetij Zara in Primark. S predstavitvijo podjetij bomo dobili vpogled v njihovo poslovanje ter vrednote. Oblikovali bomo kanvas poslovnega modela obeh podjetij ter bolj podrobno raziskali njihove trajnostne prakse. Te bomo na koncu primerjali in dobili realno sliko njihovega delovanja v hitri modi. Trajnostno poslovanje v modni industriji je vse bolj in bolj pomembno ter ključno, predvsem zaradi strogih pravil in pričakovanj v industriji. Brez upoštevanja le-teh bo v prihodnosti težko poslovati. Treba pa se je zavedati našega vpliva s hitrim potrošniškim življenjem, zaradi katerega največ posledic nosi okolje in ljudje, vpleteni v proces.
Keywords: trajnost, poslovni modeli, modna industrija, hitra moda, Zara, Primark
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (1,56 MB)