1. Modeli determinacije spolnih deliktov ter geneza inkriminacije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja skozi njihovo prizmo : magistrsko deloTimotej Pušnik, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Keywords: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 357; Downloads: 57
 Full text (1,60 MB) |
2. Spolna zloraba slabotne osebe v luči novele KZ-1H : magistrsko deloMelisa Tement, 2022, master's thesis Abstract: Spolnost je v teoriji kazenskega prava privlačna zaradi svoje organske povezanosti s telesnim užitkom ter izpostavljanja najbolj intimnih delov telesa in psihe. V zadnjem desetletju je v mnogih državah mogoče zaznati rastoči interes po spremembah na področju spolnega kazenskega prava. Model prisile se v vse več državah opušča in nadomešča z novimi modeli, da bi bolje zaščitili spolno avtonomijo posameznika. Povod za te spremembe so predvsem kritike modela prisile, odmevni primeri, ali pa za njimi stojijo zgolj razni politični interesi. Vse skupaj je privedlo do razvoja dveh drugih, tako imenovanih modelov soglasja; modela veta in modela afirmativnega soglasja. Tudi v Sloveniji je leta 2021 zakonodajalec sprejel novelo KZ-1H Kazenskega zakonika, s katero je v naše kazensko pravo uvedel model afirmativnega soglasja t.i. model "ja pomeni ja". Ta model zahteva, da je dano soglasje. Tisti, ki da pobudo za spolni akt, mora pridobiti soglasje nasprotne osebe. Privolitev mora biti samostojna, svobodna in specifična. Čeprav je model "ja pomeni ja" prinesel izboljšave za žrtve spolnih deliktov iz presenečenja in za speče žrtve, je razlaga številnih spolnih kaznivih dejanj postala veliko bolj razširjena.
Kazensko pravo posebej ščiti žrtve, ki se ne morejo uspešno upreti nezaželenemu poseganju v njihovo spolno nedotakljivost, ker za to niso fizično ali telesno sposobne. Kaznivo dejanje »Spolna zloraba slabotne osebe«, ki je določeno v 172. členu Kazenskega zakonika, je eden od primerov inkriminacije, ki ščiti takšne osebe. Posameznik, katerega spolno samoodločanje je zaščiteno z inkriminacijo, je lahko slaboten iz različnih razlogov, ki so lahko začasne ali trajnejše narave. Sam pojem slabotne osebe je do neke mere nedoločljiv. Pri razlagi pojma izhajamo iz splošnih kategorij, kot so duševna bolezen, duševna motnja ali slabost. Intenziteto, do katere mora takšno stanje segati, pa v vsakem konkretnem primeru določa sodišče. Sodišča so se velikokrat soočala z izzivom, kak ravnati s spečo žrtvijo. Spanje v 172. členu Kazenskega zakonika ni bilo nikoli eksplicitno navedeno in postavljalo se je vprašanje ali bi lahko bilo zajeto pod kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se žrtev ne more upirati.
Keywords: model prisile, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, spolna samoodločba, spolna zloraba, slabotna oseba, duševna motnja, speče osebe, privolitev, novela KZ-1H
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 446; Downloads: 144
Full text (764,34 KB) |
3. Primerjalnopravna analiza modelov kazenskopravne ureditve spolnih deliktov : magistrsko deloMaja Čuk, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se osredotočam na modele kazenskopravno ureditve spolnih deliktov, ki se med seboj razlikujejo glede (ne)uporabe sile in oblike (ne)privolitve. Trend sprememb pravne ureditve spolnih deliktov evropskih držav gre v smer prehoda iz modela prisile v modele soglasja. Medtem ko je model prisile tradicionalno uveljavljen v večini evropskih držav, so modeli soglasja v evropskih zakonodajah na področju spolnega prava še relativno redki.
Modelu prisile se očita pretirano nalaganje odgovornosti na žrtev, saj se od nje zahteva upiranje, prav tako pa naj ne bi zajel mnogih situacij v praksi, ko zoper žrtev ni uporabljena sila ali grožnja. Medtem ko je pri modelu prisile ključno, ali je bila uporabljena sila ali grožnja, pa je pri modelih soglasja ključna privolitev. Zakonski znak privolitve ali soglasja je eden izmed bolj kompleksnih vprašanj modelov soglasja. Države, ki so že uvedle modele soglasja, so k ureditvi privolitve pristopile različno. Ali gre za model veta (t. i. model ne pomeni ne) ali za model afirmativnega soglasja (t. i. model ja pomeni ja) je odvisno ob oblike privolitve. Pri modelu veta je kaznivo dejanje podano takrat, ko storilec ignorira prepoznavno zavrnitev, pri modelu afirmativnega soglasja pa, ko privolitve ni bila izražena. Za ureditev, ki temelji na modelu veta, sta se odločili Nemčija in Avstrija, ki inkriminirata spolna ravnanja, izvršena zoper voljo drugega. Za ureditev spolnih deliktov, ki temelji na modelu afirmativnega soglasja, pa so se med drugimi odločili Hrvaška, Švedska, Anglija in Wales, Belgija itd. Slovenska spolna kazenska ureditev pa še vedno temelji na modelu prisile.
Keywords: spolni delikti, posilstvo, model ja pomeni ja, model ne pomeni ne, model prisile, spolna avtonomija, privolitev.
Published in DKUM: 12.10.2020; Views: 930; Downloads: 128
Full text (666,75 KB) |
4. Modeli kazenskopravne ureditve spolnih deliktov s primerjalnopravno analizo : magistrsko deloLea Lepoša, 2020, master's thesis Abstract: Temeljna vrednota, ki jo varuje spolno kazensko pravo je spolna avtonomija oziroma spolna samoodločba, ki posamezniku daje pravico, da svobodno odloča o svojem spolnem življenju. Kot mehanizmi varovanja te dobrine so se skozi zgodovino razvili trije različni modeli kazenskopravne ureditve spolnih deliktov, to so model prisile, model »ne pomeni ne« in model »ja pomeni ja«.
Model prisile je model, ki za kaznivost spolnega dejanja zahteva uporabo sile ali grožnje, žrtvi pa z zahtevo po uporu nalaga dolžnost aktivnega ravnanja. Takšna zahteva se iz vidika žrtve zdi neupravičena in nerazumna, saj žrtve varuje predvsem pred prisilo, medtem ko v ozadje postavlja pomen varovanja posameznikove pravice do spolne samoodločbe. Uporaba prisilitvenega ravnanja za obstoj dejanskega posega v posameznikovo spolno avtonomijo namreč ni nujna. Kot odgovor na zastarel in neustrezen model prisile sta se pojavila modela soglasja, ki z zahtevo po izraženem nesoglasju oziroma soglasju žrtve neposredno varujeta posameznikovo spolno avtonomijo. Tako za model »ne pomeni ne« kot za model »ja pomeni ja« je značilno, da se upošteva le navzven izražena volja žrtve, v primeru prvega kot izraz nesoglasja, ter v slednjem, kot izraz soglasja. Čeprav model »ja pomeni ja« pozornost posveča predvsem žrtvi, od katere več ne zahteva izraženega nesoglasja ali upiranja storilcu, temveč (le) izraz privolitve, pa gre po mnenju nekaterih kritikov v tem primeru za obrnjeno dokazno breme, s čimer se poseže v domnevo nedolžnosti. Kakor hitro namreč zakon zahteva nesoglasje bo kakršen koli dvom v obstoj nesoglasja vodil do oprostilne sodbe. V kolikor pa zakon zahteva privolitev pa bo dvom v obstoj privolitve samo še dodatno okrepil stališče tožilstva, da je obtoženec kriv.
Iz primerjalnopravne analize izhaja postopno prehajanje kazenskopravnih sistemov iz modela prisile na katerega izmed modelov soglasja. Za slovensko in finsko kazensko pravo je sicer še vedno značilen model prisile, se pa v obeh državah že kažejo težnje po reformi spolnega kazenskega prava. Model prisile so opustili na Švedskem, kjer so sprejeli model »ja pomeni ja«, pri katerem je bistvenega pomena, da druga oseba (žrtev) pri spolnem odnosu ne sodeluje prostovoljno. Model »ja pomeni ja« je uzakonjen tudi v Angliji, Walesu in na Hrvaškem, medtem ko je v Nemčiji prevzet model »ne pomeni ne«.
Keywords: model prisile, »ne pomeni ne«, »ja pomeni ja«, spolni delikt, spolno ravnanje, privolitev, spolna samoodločba
Published in DKUM: 25.08.2020; Views: 728; Downloads: 246
Full text (1006,03 KB) |
