Search the digital library catalog

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati povezanost dimenzij dejavnika »voditeljstvo« z dimenzijami dejavnika »zaposleni«; omenjena dejavnika sta ključna za vse dogajanje v katerikoli organizaciji, ne glede na to, ali ta deluje v zasebnem ali javnem sektorju. Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, s pomočjo katerega smo zbrali podatke na vzorcu zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM). Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisnih statistik, kanonične korelacije, t-testa ter enojne analize variance (ANOVA). Rezultati so pokazali, da ima dejavnik voditeljstvo zelo velik vpliv na dejavnik zaposleni, saj znaša koeficient kanonične korelacije kar 0,926. Anketiranci menijo, da je najpomembnejša naloga vodstva doseči fleksibilnost, s katero bi lahko zavod obvladoval spremembe. Visoko postavljajo tudi primerne motivacijske metode in priznanje, da se ceni vse zaposlene. Od vodstva nadalje pričakujejo ustvarjanje pozitivnega vzdušja, v katerem bi zaposleni dobili občutek, da vsi delajo za isti cilj, in v katerem bi bila prepoznana inovativnost in razmišljanje. Kot pomembno štejejo tudi stalno spremljanje poslovanja in izboljševanje sistema managementa. Na drugi strani anketiranci na najvišje mesto postavljajo kadrovsko politiko in nagrajevanje zaposlenih ter skrb zanje. Kot pomembne faktorje štejejo usposobljenost zaposlenih za opravljanje delovnih nalog in prenos znanja med sodelavci (1), odprto in pozitivno komunikacijo, kjer se konflikti odpravljajo z dialogom (2), in obveščanje ter pretok informacij, ki tečejo nemoteno v vse smeri oziroma med vsemi organizacijskimi enotami (3). Testi skupin so dokazali, da demografski dejavniki, ki opredeljujejo anketirance v naši raziskavi, to so spol, starost, izobrazba, staž na ZTM in nivo na ZTM, na rezultate raziskave niso imeli vpliva. Na osnovi rezultatov raziskave smo podali smernice za zboljšanje obeh dejavnikov. Na prvo mesto postavljamo spremembo organizacijske kulture, ki lahko že sama po sebi prinese spremembe tudi na drugih področjih. Nadalje predlagamo izobraževanje vodstvenega kadra za vodenje, zavezo vodstva k organizacijskim spremembam, ustanovitev strateške pisarne in uvedbo ključnih kazalnikov poslovanja. Vodstvo bi moralo promovirati timsko in projektno delo ter z ustreznimi ukrepi izboljšati komunikacijo. Pomembno se nam zdi tudi, da bi se na ZTM izgradila kadrovska politika in ustvarilo okolje, kjer bi se z ustrezno motivacijo, prenosom znanja med sodelavci in pooblaščanjem zaposlenih ustvarila primerna organizacijska klima, v kateri bodo zadovoljni zaposleni prispevali k boljšemu delovanju ZTM.
Keywords: zdravstvena dejavnost, model poslovne odličnosti EFQM, vodenje, vizija, organizacijska kultura
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 1715; Downloads: 195
Full text (3,80 MB)

Abstract: Pomen kakovosti v organizaciji je danes ključen za pridobivanje konkurenčne prednosti na trgu. Pojdeta ne smejo zanemarjati velikega pomena kakovosti za organizacijo, predvsem pa jo ne smejo zavračati, češ da je kakovost le strošek za organizacijo. Kakovost predstavlja za vsako organizacijo le napredek v pravo smer in ji prinaša mnogo pozitivnih lastnosti. Celovita kakovost organizacije, pomeni kakovost na vseh ravneh sistema, s vsemi potrebnimi ukrepi za njegovo zagotavljanje. Zajema pa različne pristope med katere spadata management celovite kakovosti (TQM) in model poslovne odličnosti (EFQM). Marketing je bistvenega pomena pri zagotavljanju kakovosti, tako strateško marketinško načrtovanje skrbi za dolgoročno uspešnost organizacije. V diplomskem seminarju sem teoretično prikazala kako naj bi izgledala celovita kakovost organizacije.
Keywords: celovita kakovost organizacije, managemet celovite kakovosti, model poslovne odličnosti, marketing, strateški marketinški načrt.
Published in DKUM: 13.12.2011; Views: 3403; Downloads: 738
Full text (647,02 KB)