Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu bomo opredelili in definirali pojem trajnostnega razvoja, kakšen je njegov vpliv in povezava z modno industrijo. Opredelili bomo ključne koncepte trajnostnega poslovanja. Ugotovili bomo stanje modne industrije danes in delovanje podjetij v hitri modi. Dotaknili se bomo glavnih proizvodnih držav ter stanja delovnih pogojev ter okoljskega vpliva in posledic hitre mode. Opredelili bomo mnoge negativne plati le-te in problematiko trajnostnega poslovanja v industriji hitre mode. Dejstva bomo raziskali na primeru podjetij Zara in Primark. S predstavitvijo podjetij bomo dobili vpogled v njihovo poslovanje ter vrednote. Oblikovali bomo kanvas poslovnega modela obeh podjetij ter bolj podrobno raziskali njihove trajnostne prakse. Te bomo na koncu primerjali in dobili realno sliko njihovega delovanja v hitri modi. Trajnostno poslovanje v modni industriji je vse bolj in bolj pomembno ter ključno, predvsem zaradi strogih pravil in pričakovanj v industriji. Brez upoštevanja le-teh bo v prihodnosti težko poslovati. Treba pa se je zavedati našega vpliva s hitrim potrošniškim življenjem, zaradi katerega največ posledic nosi okolje in ljudje, vpleteni v proces.
Keywords: trajnost, poslovni modeli, modna industrija, hitra moda, Zara, Primark
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (1,56 MB)

Abstract: V diplomskem delu se osredotočam na modno industrijo. Začnem z modnimi trendi od modnih trendov prvih desetletij prejšnjega stoletja in nadaljujemo skozi časovnico vse do današnjih trendov. Spoznali bomo modne ikone, značilnosti in modne krike posameznih desetletij tako za ženske kot tudi za moške in otroke.
Keywords: Moda, modni trendi, spletno nakupovanje, vplivneži, študenti.
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 275; Downloads: 94
Full text (1,10 MB)

Abstract: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Keywords: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 575; Downloads: 122
Full text (934,57 KB)

Abstract: Skrb za prihodnost našega planeta je v zadnjih letih čedalje bolj aktualna tematika pogovorov tako v osebnih, kot tudi v gospodarskih in političnih krogih. Z ozaveščanjem o vplivih našega delovanja na okolje se veča prepoznavnost koncepta trajnostnega razvoja, ki pomeni ” okoljski, družbeni in gospodarski razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogočal vsaj enako, če ne boljšo, kakovost življenja” (WCED 1987, povzeto po Rejc Buhovac et al., 2018, str. 10). Organizacije kot poslovni subjekti družbe imajo pri trajnostnem razvoju pomembno vlogo, saj s svojim delovanjem vplivajo tako na naravno kot tudi socialno okolje, v katerem delujejo. V kontekstu sodobnega poslovanja se tako odkrivajo vprašanja socialne (ne)pravičnosti ter onesneževanja okolja, kar med deležniki organizacij krepi zanimanje za trajnostno naravnanost njihovega delovanja. Organizacije informacije o svojih pobudah za trajnost in podatke o svojem trajnostnem delovanju predstavljajo v obliki javno dostopnih trajnostnih poročil. Organizacije najpogosteje poročajo o okoljskem, socialnem in finančnem poslovanju po načelih GRI (ang. Global Reporting Initiative). V magistrski nalogi smo se osredotočili na trajnostno poslovanje v modni industriji. Oblačilni in tekstilni sektor predstavlja pomemben del svetovnega gospodarstva, prav tako pa predstavlja tudi enega izmed največjih onesneževalcev. V zadnjih desetletjih se je modna industrija zaradi različnih sprememb v poslovnem okolju (predvsem globalizacije) bistveno spremenila in preoblikovala. Razvila se je t.i. hitra moda – gre za poslovni model oblačilne industrije, ki posnema najnovejše modne trende, jih masovno proizvaja po nizkih cenah ter jih hitro dostavi v maloprodajne trgovine (Sharama, 2020). V raziskovalnem delu magistrske naloge smo zato analizirali trajnostna poročila podjetij hitre mode. Zanimalo nas je o katerih trajnostnih tematikah izbrana podjetja poročajo ter kako trajnostno poslujejo na področju aktualnih problematik, s katerimi se sooča modna industrija. Za kriterij za analizo trajnostnih poročil smo izbrali GRI standarde (Globalna pobuda za poročanje o trajnosti), saj je to najpogostejši standard za poročanje o trajnosti. To nam je omogočilo tako primerjavo med leti kot tudi med izbranimi podjetji. Preučili smo trajnostna poročila za podjetji H&M in Indetex v letih 2017 in 2021. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili, da izbrana podjetja bolj celostno poročajo o okoljskem vidiku trajnosti kot o socialnem vidiku trajnosti ter da podjetji leta 2021 razkrivata več informacij o svojem trajnostnem poslovanju kot leta 2017. Med izbranima podjetjema je zaznati razliko v poročanju – predvsem o količini in načinu deljenih informacij. Z analizo trajnostnih poročil smo ugotovili tudi, da je je merljive okoljske dejavnike lažje ocenjevati kot socialne dejavnike.
Keywords: trajnost, trajnostno poslovanje, hitra moda, trajnostna poročila
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 874; Downloads: 177
Full text (2,45 MB)

Abstract: Imunokastracija je ena od alternativ kirurški kastraciji, pri kateri s cepljenjem proti gonadotropin sproščujočemu hormonu prekinemo delovanje osi hipotalamus-hipofiza-moda. Z imunokastracijo tako povzročimo disfunkcijo mod, ki se manifestira v morfoloških in histoloških spremembah na modih. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kako se moda imunokastratov razlikujejo od mod merjascev na morfološki in histološki ravni. V raziskavo je bilo vključenih šest merjascev in šest imunokastratov. Na klavni liniji smo pridobili podatke o masi klavnih trupov, teži in barvi mod. V vzorcih podkožne maščobe smo določili vsebnost substanc vonja po merjascu. Na tkivnih rezinah parenhima mod smo naredili 50–100 meritev semenskih tubulov na žival. Rezultati so pokazali zmanjšanje vrednosti androstenona (za 28-krat; p = 0,008) in manjšo maso mod (za 2,3-krat; p < 0,0001) pri imunokastratih. Moda imunokastratov so bila svetlejša (p < 0,0001) ter manj rdeča (p = 0,004). Na histološkem nivoju imajo moda imunokastratov v primerjavi z merjasci manjšo površino (za 1,5-krat; p = 0,004) in premer semenskih tubulov (za 1,2-krat; p = 0,004), manjšo višino germinativnega epitelija (za 1,3-krat; p = 0,018), površino in premer lumna semenskih tubulov (za 1,5 in 1,2-krat; p = 0,028 in 0,019) ter površino germinativnega epitelija (za 1,5-krat; p = 0,005). Rezultati raziskave so pokazali, da se moda imunokastratov bistveno razlikujejo od mod merjascev na morfološki (manjša masa, spremenjena barva in steroidogeneza) in histološki ravni (spremenjena struktura semenskega epitelija). Po imunokastraciji se bistveno zmanjša višina semenskega epitelija, zoži se lumen in zmanjša se površina semenskih tubulov.
Keywords: prašiči, imunokastracija, androstenon, skatol, moda, histološke analize
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 1008; Downloads: 57
Full text (1,29 MB)