1. Vpliv stigmatizacije na turiste (na potovanjih) v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijaLara Praznik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stigmatizacija je proces etiketiranja posameznikov ali družbenih skupin na podlagi nekaterih očitnih značilnosti in lastnosti oseb, ki niso nujno resnične oziroma so preveč posplošene. Rezultat stigmatizacije so močne stigme, ki so vžgane v telo in dušo posameznika ter vplivajo na njegovo delovanje v družbi. Ljudje v svojem življenju nastopamo v različnih družbenih vlogah, ki so pogostokrat stigmatizirane zaradi površinskega odnosa do razumevanja sveta in družbenih procesov v njem. Turizem je večdimenzionalen pojav v mobilni družbi, ki ne more imeti samo ene razlage, saj je rezultat takih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki ne morejo biti odvisni zgolj od stigmatiziranih podob sveta. Znotraj mobilne družbe posamezniki nastopajo tudi v vlogi turista. Turisti v družbi predstavljajo svojo družbeno podskupino, ki je stigmatizirana zaradi nekaterih izrazitih skupnih značilnosti posameznikov v njej. Turist kot oseba lahko v procesu stigmatizacije nastopa kot nosilec stigem ali stigmatizator. V naši diplomski nalogi smo proučevali stigmatizirano vlogo turista in njegov status v družbi, poiskali in s pomočjo socioloških in antropoloških teorij analizirali primere stigem v turizmu, raziskovali, kako turisti na potovanjih dojemajo stigmatizacijo, ter identificirali in skušali razviti scenarije za spoprijemanje z družbenimi stigmami za turiste v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko različni posamezniki različno občutijo in doživljajo stigmo. Zatorej ne obstaja samo en možen način spoprijemanja s stigmo, ampak je teh več. V naši raziskavi smo tako na podlagi refleksij naših informatorjev razvili več možnih scenarijev spoprijemanja s stigmo na treh ravneh; na ravni posameznika, ponudnika in destinacije. Scenariji ponujajo možne načine spoprijemanja s stigmo v realnem svetu. Keywords: turist, stigmatizacija, stigma, mobilnost, medkulturno srečanje Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 203; Downloads: 30
Full text (1,05 MB) |
2. Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko deloPetra Pantar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija. Keywords: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 172; Downloads: 28
Full text (2,12 MB) |
3. Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja : magistrsko deloKatja Kotnik, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave. Keywords: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 310; Downloads: 62
Full text (1,14 MB) |
4. Električna vozila: rešitev ali nova težava? : rešitev ali nova težava?Primož Zupan, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pozitivne in negativne vidike pri masovnem uvajanju električnih vozil z analizo vseh procesov, ki nastopajo v življenjski dobi e-avtomobila. Prav tako smo predstavili problem baterij in razpoložljivost surovin, potrebnih za njihovo proizvodnjo v globalnem smislu ter okoljske probleme, ki jih intenzivno rudarjenje povzroča v regijah, kjer se surovine nahajajo. Opisali smo tudi obremenitve, ki bi nastale na distribucijskih omrežjih električne energije ob masovnem uvajanju e-vozil. V nalogi smo opredelili tudi različne pristope, ki jih uporabljajo države EU pri vzpodbujanju prehoda v e-mobilnost. Keywords: električna vozila, e-mobilnost, rudarjenje, baterije, okoljske dileme Published in DKUM: 16.02.2022; Views: 720; Downloads: 211
Full text (1,77 MB) |
5. Modeliranje in simulacija visoko napetostnih vezji v električnem pogonskem sklopu s poudarkom na elektromagnetni kompatibilnosti : magistrsko deloAljaž Zečević Rojko, 2021, master's thesis Abstract: Avtomobilska industrija vse bolj stremi k hibridni ali popolni elektrifikaciji prevoznih sredstev. Nekatera podjetja so objavila, da s priˇcetkom novega desetletja ne bodo veˇc prodajala avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje. Najpomembnejˇsi cilji pri naˇcrtovanju novih elektriˇcnih pogonov so zmanjˇsanje pogonskega sklopa ter viˇsji izkoristek in zmogljivost. Integracija oziroma poslediˇcno zmanjˇsanje celotnega pogonskega sklopa pomeni krajˇse medsebojne razdalje med elektriˇcnimi komponentami. Vzrok katerih je lahko morebitno poveˇcanje elektromagnetnih motenj. Nov produkt ne more priti na trg, ˇce ne izpolnjuje predpisov v skladu s elektromagnetno zdruˇzljivostjo (EMC).
V magistrski nalogi je predstavljeno celotno modeliranje in simulacija parazitnih paramet- rov in njihov vpliv na celoten model sistema. Parazitni parametri so pridobljeni za moˇcnostne kable, ˇsestfazno bakreno vodilo, leˇzaj in sinhronski motor s trajnimi mag-
neti, z uporabo tridimenzionalnih elektromehanskih modelov z metodo konˇcnih elemen- tov. Pridobljene upornosti, kapacitivnosti, lastne in medsebojne induktivnosti so im- plementirane v kontrolni model sistema. V veˇcini primerov so ti elementi zanemarjeni v simulacijah, zato njihova vkljuˇcitev v model pripomore k pridobitvi bolj natanˇcnih rezultatov ob primerjavi z meritvami. Boljˇsi rezultati privedejo do natanˇcnejˇsih informacij o sistemu, kot so: prenihaji, oscilacije, harmonski spekter, elektromagnetne motnje, maksimalne delovne toˇcke, licitacije sistema itd. Na podlagi teh informacij je lahko raziskan sistem modificiran in optimiran pred zaˇcetkom prototipne ali testne faze projekta.
Rezultati, predstavljeni v tej magistrski nalogi, nakazujejo, da je razvita metoda in inte- gracija v model primerna za predvidevanje licitacij in problemov sistema. Z opravljen- imi meritvami elektromagnetnih motenj je lahko opravljena validacija pogonskega sklopa ter nadaljnja nadgradnja modela za pridobitev rezultatov znotraj ˇzeljenih odstopanj. Keywords: elektro mobilnost, elektriˇcni pogonski sklop, elektromagnetna kom- patibilnost (EMC), elektromagnetne motnje (EMI), medsebojni vplivi, metoda konˇcnih elementov (MKE) Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 417; Downloads: 0 |
6. Model za sistematično ocenjevanje kakovosti storitev javnega prevoza : magistrsko deloKlemen Košič, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu sem na podlagi pregleda literature mednarodnih standardov, priročnikov in raziskav razvil model za ocenjevanje kakovosti javnega prevoza. Model predlaga nov koncept kvalitete storitev: kvalitetna storitev javnega prevoza je storitev, ki ponuja čim višjo občuteno hitrost potovanja za čim več potencialnih uporabnikov s čim manj resursi. Predlaga tudi nov konceptualni okvir: elementi kakovosti so horizontalno klasificirani na fizične/objektivne in psihične/subjektivne; vertikalno pa so klasificirani na elemente postaje, linije in omrežja. Model je namenjen primerjavi omrežij javnega prevoza, vrednotenju sprememb omrežja in za izvajanje monitoringa kvalitete storitev. Keywords: ocenjevanje kakovosti storitev, prometni sistem, trajnostna mobilnost, javni prevoz, postaja, linija, omrežje, potovalne navade, EN 13816:2003, primerjalna evalvacija (ang. benchmarking) Published in DKUM: 17.01.2022; Views: 434; Downloads: 71
Full text (12,46 MB) |
7. Trajnostna uporaba mikro mobilnosti v manjšem krajuAnej Šarlah, 2021, undergraduate thesis Abstract: V sklopu te naloge opisujemo problematiko z katero se soočajo mesta na področju javnega prevoza. Te se lahko popolnoma razlikujejo med posameznimi mesti. Nekatera mesta iščejo načine razbremenitve obstoječega javnega prometa, druga pa način rešitve tako imenovanega problema »zadnje milje«. Pregledamo različne načine implementacije storitve mikro mobilnosti – tako v obliki samostojne storitve, kot v obliki integracije ter razširitve obstoječega sistema javnega potniškega prometa. Klasificiramo katera prevozna sredstva spadajo pod pojem mikro mobilnosti ter opišemo najpogostejša prevozna sredstva izbrana za uporabo v urbanem okolju (pametni električni skiroji ter pametna kolesa). Opisali bomo prednosti in slabosti tovrstnih prevoznih sredstev ter njihov na svoje okolje.
V sklopu te naloge opisujemo problematiko, s katero se soočajo mesta na področju javnega prevoza in je lahko od mesta do mesta popolnoma različna. Nekatera mesta iščejo načine za razbremenitev obstoječega javnega prometa, druga pa načine za rešitev tako imenovanega problema »zadnje milje«. Pregledamo različne načine implementacije storitve mikromobilnosti – tako v obliki samostojne storitve kot v obliki integracije ter razširitve obstoječega sistema javnega potniškega prometa. Klasificiramo, katera prevozna sredstva spadajo pod pojem mikromobilnosti, ter opišemo najpogostejša prevozna sredstva, izbrana za uporabo v urbanem okolju (pametni električni skiroji ter pametna kolesa). Opišemo prednosti in slabosti tovrstnih prevoznih sredstev ter njihov na vpliv na okolje.
V praktičnem delu opišemo delovanje storitve mikromobilnosti v manjšem mestu, Šentjurju. Gre za storitev javnega sistema za izposojo pametnih koles. Opišemo izzive, s katerimi se kraj sooča z vidika prometnega sistema, ter kako ta vpliva na življenje meščanov. Poglobimo se v načrte razvoja tako mesta kot regije ter opišemo, kako se v te načrte vklopi nova storitev mikromobilnosti. Prav tako se poglobimo v delovanje storitve za javno izposojanje koles – KolesCE. Opišemo postopek registracije, izposoje, uporabniško izkušnjo ter lokacije izposojevalnih postaj v Šentjurju. Prav tako na kratko opišemo delovanje sistema v drugih bližnjih krajih, kot je Celje. Na koncu se poglobimo v statistiko delovanja storitve KolesCE v Šentjurju ter analiziramo razne metrike, ki smo ji prejeli od ponudnika storitve. Keywords: mikro mobilnost, trajnostni razvoj, deljenje koles, manjši kraji Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 530; Downloads: 48
Full text (3,31 MB) |
8. Motivi in zadovoljstvo študentov zdravstvenih ved za mobilnost v programu Erasmus+Aleksandra Lovrenčič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Erasmus+ je program Evropske unije, ki študentom ponuja možnost študija ali prakse v tuji državi najmanj 2 meseca in največ 12 mesecev na eni stopnji študija. Namen zaključnega dela je bil analizirati izvedene mobilnosti študentov zdravstvenih ved v programu Erasmus+ v programskem obdobju 2014–2020 ter definirati dejavnike, ki vplivajo na odločitev za izmenjavo v tujini in zadovoljstvo z mobilnostjo.
Metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. Analizirali smo 23 anketnih vprašalnikov študentov zdravstvenih ved, pridobljenih v okviru Evropske komisije s pomočjo t. i. EU Survey in Mobility Tool ter izvedli intervjuje s študenti (n=6) zdravstvenih ved, ki so bili na izmenjavi v tujini.
Rezultati: Ugotovili smo, da se študenti zdravstvenih ved manj pogosto odločajo za Erasmus+ izmenjave v tujini kot študenti na ostalih članicah visokošolskega zavoda. Študente zdravstvenih ved za izmenjavo motivira lokacija izmenjave, znanje jezika izbrane države kot tudi želja po potovanju in primerjava sistemov domače in gostujoče države. Rezultati nakazujejo na to, da študenti zdravstvenih ved za Erasmus+ izmenjavo raje izberejo državo, katere jezik poznajo. Stopnja zadovoljstva študentov zdravstvenih ved z Erasmus+ mobilnostjo je nad 90 %, nad izkušnjami so navdušeni in bi jih zagotovo ponovili.
Razprava in sklep: Z analizo motivacijskih dejavnikov smo pripravili usmeritve in priporočila za delo Erasmus+ koordinatorja na področju zdravstvenih ved. Za povečanje števila mobilnosti študentov zdravstvenih ved v tujini predlagamo ustanovitev pisarne za mednarodne zadeve na fakulteti in kontinuirano spremljanje motivacijskih dejavnikov ter zadovoljstva študentov zdravstvenih ved, kar lahko koordinator spremlja v poročilih po izvedbi posamezne mobilnosti. Keywords: študenti zdravstvenih ved, Erasmus+, mobilnost, motivi, zadovoljstvo Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 525; Downloads: 54
Full text (2,64 MB) |
9. Mariborska mestna železnica in vpliv na trajnostno mobilnostAljaž Sumper, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali smiselnost uvedbe mestne železnice na mariborsko območje. Število avtomobilov na cestah raste, medtem pa se je v zadnjih desetletjih uporaba javnega potniškega prometa izrazito zmanjšala. Posledično se je zato povečala stopnja onesnaženosti in poslabšala mobilnost, predvsem v urbanih območjih. Večja stopnja onesnaženja ima negativne posledice za človekovo zdravje, večja stopnja avtomobilov pa povzroča zastoje in posledično podaljšuje čas potovanja. Ugotovili smo, da je zrak na mariborskem območju onesnažen precej bolj kot v kakšnih drugih evropskih mestih, tudi večjih, hkrati pa se je število vozil na tem območju v primerjavi s prejšnjim desetletjem povečalo. V diplomskem delu smo zato podali naš predlog mestne železnice na mariborskem območju in s pomočjo ankete ugotovili, da bi večina anketirancev podprla naš predlog, saj jih je večina označila, da bi mestno železnico uporabljala, prav tako se večini zdi njena uvedba smiselna. Keywords: mestna železnica, trajnostna mobilnost, Maribor, javni potniški promet, vlak. Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 640; Downloads: 151
Full text (6,46 MB) |
10. Čezmejna preoblikovanja v evropski uniji po zadevi Polbud : magistrsko deloKlara Jerman, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavana čezmejna preoblikovanja družb, ki predstavljajo posebno obliko čezmejne mobilnosti družb v Evropski uniji. Možnost čezmejne mobilnosti je družbam zagotovljena že s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), natančneje s pravico do svobode ustanavljanja. Gre za eno od bolj perečih tem, ki je povezana s konceptom svobode ustanavljanja in je bila skozi desetletja v strokovni literaturi deležna številnih nasprotujočih se mnenj. Ključno vlogo pri tem je imelo Sodišče EU, ki je preko ekstenzivne razlage določb PDEU o svobodi ustanavljanja, tej pravici priznalo širok domet in utrlo pot za širše sprejemanje tovrstne čezmejne mobilnosti v vseh državah članicah Evropske unije. Ker pa sodišče kot sodni organ, ne more urediti postopka čezmejnih preoblikovanj, je pomembno, da je na ravni Evropske unije prišlo do enotne ureditve tega postopka. Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2019/2121, ki spreminja Direktivo (EU) 2017/1132 in je na področje čezmejne mobilnosti prinesla pomembne novosti, katerih cilj je poenostavitev postopkov, zagotovitev pravne varnosti, odprava ovir za uresničevanje svobode ustanavljanja in ustrezna zaščita vseh deležnikov.
Osrednji del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Prvi del je namenjen sodni praksi Sodišča EU, z izhodišči na zadevi Polbud, v kateri je bil pojasnjen sam kontekst čezmejnih preoblikovanj in potrjena pravica družb do čezmejnega preoblikovanja na podlagi svobode ustanavljanja. Zadeva je analizirana z vidika koncepta ustanavljanja v zvezi z izoliranim prenosom statutarnega sedeža in z vidika ukrepov, ki omejujejo svobodo ustanavljanja. V drugem delu je analizirana Direktiva 2019/2121, ki spreminja Direktivo 2017/1132 in na novo ureja področje čezmejnih preoblikovanj in delitev in predstavlja mejnik za delovanje notranjega trga in odpravlja negotovosti, ki so do sedaj obstajale na tem področju. Pri tem se avtorica omeji zgolj na določbe v zvezi s čezmejnimi preoblikovanji. Sklepno so predlagane tudi okvirne rešitve za dopolnitev ZGD-1, ki bo potrebna zaradi implementacije Direktive 2019/2121.
V zaključnem delu avtorica ugotavlja, da so čezmejna preoblikovanja dopustna že zgolj na podlagi svobode ustanavljanja, kar je potrdila tudi sodna praksa Sodišča EU. Še več, preko sodne prakse je bilo pojasnjeno, da svoboda ustanavljanja vključuje ne le čezmejna preoblikovanja s hkratnim prenosom statutarnega in dejanskega sedeža družbe, temveč tudi čezmejna preoblikovanja z izoliranim prenosom statutarnega sedeža, s čimer so bili odpravljeni dvomi, ki so na tem področju povzročali številna nasprotujoča si mnenja. Temu sledi tudi Direktiva 2019/2121, ki dotedanji pomanjkljiv pravni okvir za mobilnost družb dopolnjuje in s postopkovnimi pravili ter pravili namenjenimi varstvu vseh deležnikov prinaša večjo pravno jasnost in varnost. Določa specifičen, večplastni postopek, v katerega so vključeni različni deležniki in organi ter zahteva njihovo usklajeno sodelovanje. Implementacija direktive v ZGD-1 bo zahtevala oblikovanje novih pravil, ki bodo namenjena čezmejnim preoblikovanjem, pri čemer bo potrebna posebna pozornost, da postopek ne bo preveč formaliziran in zahteven, kar bi oteževalo čezmejna preoblikovanja. Keywords: svoboda ustanavljanja, čezmejna mobilnost družb, čezmejna preoblikovanja, prenos statutarnega sedeža, zadeva Polbud, Direktiva 2017/1132, Direktiva 2019/2121 Published in DKUM: 25.05.2021; Views: 610; Downloads: 108
Full text (1,07 MB) |