Search the digital library catalog

Abstract: Stigmatizacija je proces etiketiranja posameznikov ali družbenih skupin na podlagi nekaterih očitnih značilnosti in lastnosti oseb, ki niso nujno resnične oziroma so preveč posplošene. Rezultat stigmatizacije so močne stigme, ki so vžgane v telo in dušo posameznika ter vplivajo na njegovo delovanje v družbi. Ljudje v svojem življenju nastopamo v različnih družbenih vlogah, ki so pogostokrat stigmatizirane zaradi površinskega odnosa do razumevanja sveta in družbenih procesov v njem. Turizem je večdimenzionalen pojav v mobilni družbi, ki ne more imeti samo ene razlage, saj je rezultat takih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki ne morejo biti odvisni zgolj od stigmatiziranih podob sveta. Znotraj mobilne družbe posamezniki nastopajo tudi v vlogi turista. Turisti v družbi predstavljajo svojo družbeno podskupino, ki je stigmatizirana zaradi nekaterih izrazitih skupnih značilnosti posameznikov v njej. Turist kot oseba lahko v procesu stigmatizacije nastopa kot nosilec stigem ali stigmatizator. V naši diplomski nalogi smo proučevali stigmatizirano vlogo turista in njegov status v družbi, poiskali in s pomočjo socioloških in antropoloških teorij analizirali primere stigem v turizmu, raziskovali, kako turisti na potovanjih dojemajo stigmatizacijo, ter identificirali in skušali razviti scenarije za spoprijemanje z družbenimi stigmami za turiste v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko različni posamezniki različno občutijo in doživljajo stigmo. Zatorej ne obstaja samo en možen način spoprijemanja s stigmo, ampak je teh več. V naši raziskavi smo tako na podlagi refleksij naših informatorjev razvili več možnih scenarijev spoprijemanja s stigmo na treh ravneh; na ravni posameznika, ponudnika in destinacije. Scenariji ponujajo možne načine spoprijemanja s stigmo v realnem svetu.
Keywords: turist, stigmatizacija, stigma, mobilnost, medkulturno srečanje
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 203; Downloads: 30
Full text (1,05 MB)

Abstract: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave.
Keywords: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 310; Downloads: 62
Full text (1,14 MB)

Abstract: Avtomobilska industrija vse bolj stremi k hibridni ali popolni elektrifikaciji prevoznih sredstev. Nekatera podjetja so objavila, da s priˇcetkom novega desetletja ne bodo veˇc prodajala avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje. Najpomembnejˇsi cilji pri naˇcrtovanju novih elektriˇcnih pogonov so zmanjˇsanje pogonskega sklopa ter viˇsji izkoristek in zmogljivost. Integracija oziroma poslediˇcno zmanjˇsanje celotnega pogonskega sklopa pomeni krajˇse medsebojne razdalje med elektriˇcnimi komponentami. Vzrok katerih je lahko morebitno poveˇcanje elektromagnetnih motenj. Nov produkt ne more priti na trg, ˇce ne izpolnjuje predpisov v skladu s elektromagnetno zdruˇzljivostjo (EMC). V magistrski nalogi je predstavljeno celotno modeliranje in simulacija parazitnih paramet- rov in njihov vpliv na celoten model sistema. Parazitni parametri so pridobljeni za moˇcnostne kable, ˇsestfazno bakreno vodilo, leˇzaj in sinhronski motor s trajnimi mag- neti, z uporabo tridimenzionalnih elektromehanskih modelov z metodo konˇcnih elemen- tov. Pridobljene upornosti, kapacitivnosti, lastne in medsebojne induktivnosti so im- plementirane v kontrolni model sistema. V veˇcini primerov so ti elementi zanemarjeni v simulacijah, zato njihova vkljuˇcitev v model pripomore k pridobitvi bolj natanˇcnih rezultatov ob primerjavi z meritvami. Boljˇsi rezultati privedejo do natanˇcnejˇsih informacij o sistemu, kot so: prenihaji, oscilacije, harmonski spekter, elektromagnetne motnje, maksimalne delovne toˇcke, licitacije sistema itd. Na podlagi teh informacij je lahko raziskan sistem modificiran in optimiran pred zaˇcetkom prototipne ali testne faze projekta. Rezultati, predstavljeni v tej magistrski nalogi, nakazujejo, da je razvita metoda in inte- gracija v model primerna za predvidevanje licitacij in problemov sistema. Z opravljen- imi meritvami elektromagnetnih motenj je lahko opravljena validacija pogonskega sklopa ter nadaljnja nadgradnja modela za pridobitev rezultatov znotraj ˇzeljenih odstopanj.
Keywords: elektro mobilnost, elektriˇcni pogonski sklop, elektromagnetna kom- patibilnost (EMC), elektromagnetne motnje (EMI), medsebojni vplivi, metoda konˇcnih elementov (MKE)
Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 417; Downloads: 0

Abstract: V sklopu te naloge opisujemo problematiko z katero se soočajo mesta na področju javnega prevoza. Te se lahko popolnoma razlikujejo med posameznimi mesti. Nekatera mesta iščejo načine razbremenitve obstoječega javnega prometa, druga pa način rešitve tako imenovanega problema »zadnje milje«. Pregledamo različne načine implementacije storitve mikro mobilnosti – tako v obliki samostojne storitve, kot v obliki integracije ter razširitve obstoječega sistema javnega potniškega prometa. Klasificiramo katera prevozna sredstva spadajo pod pojem mikro mobilnosti ter opišemo najpogostejša prevozna sredstva izbrana za uporabo v urbanem okolju (pametni električni skiroji ter pametna kolesa). Opisali bomo prednosti in slabosti tovrstnih prevoznih sredstev ter njihov na svoje okolje. V sklopu te naloge opisujemo problematiko, s katero se soočajo mesta na področju javnega prevoza in je lahko od mesta do mesta popolnoma različna. Nekatera mesta iščejo načine za razbremenitev obstoječega javnega prometa, druga pa načine za rešitev tako imenovanega problema »zadnje milje«. Pregledamo različne načine implementacije storitve mikromobilnosti – tako v obliki samostojne storitve kot v obliki integracije ter razširitve obstoječega sistema javnega potniškega prometa. Klasificiramo, katera prevozna sredstva spadajo pod pojem mikromobilnosti, ter opišemo najpogostejša prevozna sredstva, izbrana za uporabo v urbanem okolju (pametni električni skiroji ter pametna kolesa). Opišemo prednosti in slabosti tovrstnih prevoznih sredstev ter njihov na vpliv na okolje. V praktičnem delu opišemo delovanje storitve mikromobilnosti v manjšem mestu, Šentjurju. Gre za storitev javnega sistema za izposojo pametnih koles. Opišemo izzive, s katerimi se kraj sooča z vidika prometnega sistema, ter kako ta vpliva na življenje meščanov. Poglobimo se v načrte razvoja tako mesta kot regije ter opišemo, kako se v te načrte vklopi nova storitev mikromobilnosti. Prav tako se poglobimo v delovanje storitve za javno izposojanje koles – KolesCE. Opišemo postopek registracije, izposoje, uporabniško izkušnjo ter lokacije izposojevalnih postaj v Šentjurju. Prav tako na kratko opišemo delovanje sistema v drugih bližnjih krajih, kot je Celje. Na koncu se poglobimo v statistiko delovanja storitve KolesCE v Šentjurju ter analiziramo razne metrike, ki smo ji prejeli od ponudnika storitve.
Keywords: mikro mobilnost, trajnostni razvoj, deljenje koles, manjši kraji
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 530; Downloads: 48
Full text (3,31 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali smiselnost uvedbe mestne železnice na mariborsko območje. Število avtomobilov na cestah raste, medtem pa se je v zadnjih desetletjih uporaba javnega potniškega prometa izrazito zmanjšala. Posledično se je zato povečala stopnja onesnaženosti in poslabšala mobilnost, predvsem v urbanih območjih. Večja stopnja onesnaženja ima negativne posledice za človekovo zdravje, večja stopnja avtomobilov pa povzroča zastoje in posledično podaljšuje čas potovanja. Ugotovili smo, da je zrak na mariborskem območju onesnažen precej bolj kot v kakšnih drugih evropskih mestih, tudi večjih, hkrati pa se je število vozil na tem območju v primerjavi s prejšnjim desetletjem povečalo. V diplomskem delu smo zato podali naš predlog mestne železnice na mariborskem območju in s pomočjo ankete ugotovili, da bi večina anketirancev podprla naš predlog, saj jih je večina označila, da bi mestno železnico uporabljala, prav tako se večini zdi njena uvedba smiselna.
Keywords: mestna železnica, trajnostna mobilnost, Maribor, javni potniški promet, vlak.
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 640; Downloads: 151
Full text (6,46 MB)