| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
NIŽANJE KOMUNIKACIJSKIH PREGRAD S POMOČJO MOBILNIH SOCIALNIH OMREŽIJ
Igor Pernek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Porast števila socialnih omrežij nakazuje, da lahko tehnologija služi kot sredstvo za vzpodbujanje socialne interakcije. Ob množici spletnih socialnih omrežij so se v zadnjih letih začele pojavljati tudi mobilne različice, ki z vseprisotnostjo mobilnih naprav omogočajo fleksibilnejšo izrabo tehnologije za socializacijska opravila. V okviru te raziskave smo se posvetili nižanju komunikacijskih pregrad v okoljih, kjer je fizičen stik med subjekti še zmeraj prisoten. Razvili smo SocioNet, prototip mobilnega socialnega omrežja, ki omogoča iskanje optimalnih komunikacijskih partnerjev v urbanih središčih. V skladu z aktualnimi trendi mobilnih aplikacij, ki že v letu 2009 nakazujejo izenačenje mobilnih dostopov do interneta s stacionarnimi, do leta 2020 pa napovedujejo dominanco mobilnih dostopov do medmrežja, smo SocioNet razvili kot platformo, ki omogoča uporabo različnih načinov brezžične in IP komunikacije. Preučili smo obstoječa mobilna in stacionarna socialna omrežja, njihove zmogljivosti, monetizacijski potencial, arhitekture, uporabniške vmesnike in skrb za varnost ter zasebnost. Ob pregledu obstoječih socialnih omrežij smo ugotovili, da so različna socialna omrežja skozi zgodovino ponujala nabor podobnih zmogljivosti. Tako le-te niso predstavljale ključnega dejavnika uspeha, temveč zgolj dopolnitev k izredno pomembni časovni umestitvi. Friendster, ki velja za eno iz med največjih razočaranj na področju socialnih omrežij, je namreč ponujal zelo podoben nabor zmogljivosti kot dandanes izredno aktualen Facebook. Ob omrežjih, ki so uspela s pridom izrabiti ugodno časovno umestitev, je preboj uspel še nekaterim domensko usmerjenim omrežjem, med drugimi omrežju LinkedIn, ki omogoča vzdrževanje poslovnih kontaktov. Pomembna aspekta socialnih omrežij sta prav gotovo zasebnost in zaupanje v omrežje samo. Slednje je posebej pomembno v mobilnih socialnih omrežjih, kjer vseprisotnost mobilnih naprav omogoča pridobivanje različnih osebnih podatkov, ki lahko ob nepravilni uporabi predstavljajo vir najrazličnejših zlorab in kraj identitete. Analiza zasebnosti mobilnih socialnih omrežij je pokazala, da obstoječa mobilna omrežja slabo skrbijo za uporabnikov nadzor nad lastnimi osebnimi podatki, prav tako pa ponujajo skope povratne informacije o uporabi in obdelavi uporabnikovih osebnih podatkov. Skrb za zasebnost podatkov v mobilnih socialnih omrežjih je tesno povezana z arhitekturo omrežja. Dandanes se v mobilnih omrežjih najpogosteje uporabljata:  P2P arhitektura in  arhitektura oserednjega strežnika. Tako ena kot druga ponujata različne prednosti in slabosti. Medtem ko uporaba arhitekture osrednjega strežnika drastično niža stopnjo zaupanja v omrežje na eni strani (množica osebnih podatkov je namreč centralizirana na osrednjem strežniku) ter izboljšuje prepustnost in hitrost omrežja na drugi, so efekti P2P arhitekture skorajda diametralno nasprotni. Ob uporabi P2P arhitekture so osebni podatki porazdeljeni po odjemalcih uporabnikov, kar zmanjšuje tveganje njihove odtujitve in zlorabe, a dodatno obremenjuje omrežje, saj so za obdelavo in uporabo podatkov potrebne neprestane migracije podatkov po omrežju. Arhitekturo omrežja SocioNet smo zasnovali z mislijo o prednostih in slabostih omenjenih arhitektur. Odločili smo se za uporabo mešanice P2P arhitekture in arhitekture osrednjega strežnika. Osebni podatki uporabnikov se tako hranijo bodisi na uporabnikovi mobilni napravi, bodisi na osrednjem strežniku. Mesto hranjenja osebnih podatkov lahko, glede na kritičnost in željo po stopnji zasebnosti, določa uporabnik sam. Dodatno smo omrežje SocioNet obogatili še s sistemom pravil, ki omogočajo dinamično prestavljanje osebnih podatkov glede na pomembnost dobljenih rezultatov in uporabnikove preference zasebnosti. Pred zasnovo odjemalčevega uporabniškega vmesnika smo preučili smernice zasnove mobilnih uporabniških vmesnikov. V skladu s smernicami smo izvedli interno analizo željenih zmogljivosti ter preučili različne zaslonske mask
Keywords: mobilne naprave, mobilna socialna omrežja, nižanje komunikacijskih pregrad
Published: 02.02.2012; Views: 1370; Downloads: 119
.pdf Full text (1013,97 KB)

4.
PRILAGODITVE TELEVIZIJSKE ODDAJNIŠKE INFRASTRUKTURE IN OMREŽJA ZA PREHOD NA DIGITALNO PRIZEMELJSKO ODDAJANJE TELEVIZIJSKEGA SIGNALA
Andrej Kosi, 2010, dissertation

Abstract: Prehod oddajanja analognega prizemeljskega televizijskega signala v oddajanje digitalnega prizemeljskega televizijskega signala poteka v večini držav po svetu. V Evropi je bil za digitalno prizemeljsko televizijo izbran standard, poznan pod imenom DVB-T/H. Možnost gradnje eno-frekvenčnih omrežij in uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja prinašata številne spremembe na oddajniški infrastrukturi, distribuciji vsebin in gradnji televizijskega omrežja. V disertaciji so predstavljene prilagoditve oddajniške infrastrukture in omrežja, s katerimi smo se soočili pri prehodu na digitalno oddajanje. Uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja in gradnja eno-frekvenčnih omrežij zahtevata bistveno kakovostnejši lokalni oscilator, kot ga uporablja večina dosedanjih analognih oddajnikov in kanalnih pretvornikov. Fazni šum, frekvenčna stabilnost in ločljivost, potrebna za sinhronizacijo oddajnikov, so glavni kriteriji za določitev zahtev, ki jih mora izpolnjevati lokalni oscilator. Kot primerna rešitev je predlagan koncept hibridnega oscilatorja. Pri gradnji analognega televizijskega omrežja se za pokrivanje območij, ki zaradi oddaljenosti, naravnih ali umetnih ovir niso zadovoljivo pokrita s signalom, običajno uporabljajo kanalni pretvorniki. Za uporabo enakega koncepta v digitalnem omrežju je treba obstoječi kanalni pretvornik prilagoditi zahtevam, ki izhajajo iz standardov in priporočil za digitalno televizijo. Predlagan je koncept nadgradnje kanalnega pretvornika z možnostjo delovanja v analognem ali digitalnem načinu ter možnostjo avtomatskega preklopa. Uporaba takšnega kanalnega pretvornika je še posebej zanimiva na območjih, kjer se bo analogna televizija uporabljala še nekaj časa. Pri prehodu na digitalno oddajanje kanalni pretvornik avtomatsko izbere digitalni način delovanja. Predstavljena rešitev pomeni tudi komercialno prednost, saj trenutno na trgu ni podobnih izdelkov, ki bi omogočali avtomatski prehod delovanja. Predstavljeni so izračuni in primeri uporabe nadgrajenega kanalnega pretvornika v različnih konceptih televizijskih omrežij. Ena izmed prednosti prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje je zmanjšanje števila potrebnih frekvenc oziroma kanalov za prenos posameznih programov. Na enem digitalnem kanalu lahko na primer oddajamo tudi do deset televizijskih programov standardne resolucije (število je odvisno od uporabljenega kodiranja in izbranih oddajnih parametrov). V primeru pomembnejših oddajnih točk je zato treba zagotoviti dodatne mehanizme za preprečitev popolnega izpada oddajanja, če pride do okvare. Predstavljeni so različni koncepti in rešitve za povečanje zanesljivosti na nivoju oddajnika, oddajniškem sistemu in televizijskem omrežju. Vhodni signal v analogne oddajniške sisteme je avdio in video signal. Pri digitalnih oddajniških sistemih se uporablja DVB-ASI signal. Rešitve za delitev in izbiro vhodnega signala iz analognih sistemov zato niso več uporabne za digitalne oddajniške sisteme. Potreba po delitvi in možnosti izbiranje DVB-ASI signala je predvsem prisotna pri sistemskih rešitvah na področju gradnje redundantnih sistemov. Številne kombinacije pri gradnji redundantnih sistemov zahtevajo modularno, prilagodljivo in cenovno ugodno rešitev. Predstavljen je koncept aktivnega delilnika in selektorja DVB-ASI signala, ki je prilagojen redundantnim sistemom.
Keywords: analogna prizemeljska televizija, digitalna prizemeljska televizija, sintezator z neposredno sintezo signala, fazno sklenjena zanka, televizijski kanalni pretvornik, propagacijski modeli, zaznava televizijskega signala, zanesljivost, redundantni sistemi, televizijska oddajniška omrežja, digitalna video radiodifuzija (DVB), DVB-ASI signal, digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), mobilna prizemeljska televizija (DVB-H), DVB-ASI delilnik, DVB-ASI selektor
Published: 20.09.2010; Views: 2804; Downloads: 255
.pdf Full text (3,75 MB)

5.
UPORABA MOBILNE PLATFORME ANDROID ZA PREVERJANJE ZAŠČITE BREZŽIČNIH OMREŽIJ
Jan Ambrožič, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali različne zaščite brezžičnih omrežij in izdelali aplikacijo na mobilni platformi Android, ki smo jo uporabili za raziskovanje brezžičnih omrežij ter izdelavo statistike o zaščitah omrežij. Predstavili smo razvoj aplikacije za platformo Android in prikazali uporabo le-te. Prav tako smo demonstrirali poskus vdora v slabo zaščiteno omrežje in statistiko slabo zaščitenih omrežij v okolici Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Na koncu smo podali nasvete, kako najbolj učinkovito zaščititi domače brezžično omrežje.
Keywords: brezžična omrežja, zaščita omrežij, mobilna platforma Android, razvoj programske opreme
Published: 12.10.2011; Views: 1924; Downloads: 159
.pdf Full text (1,43 MB)

6.
APLIKACIJA MOBILNI OCENJEVALEC MOODLE NA OPERACIJSKEM SISTEMU ANDROID
Bojan Križanec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu predstavljamo rešitev mobilnega ocenjevanja študentov v učnem sistemu Moodle na mobilnih napravah Android. Podajamo tudi kratek zgodovinski razvoj mobilne telefonije in nekaterih pomembnejših mobilnih operacijskih sistemov. Podrobneje opisujemo sistem Android, podatkovno zbirko SQLite, mobilne komunikacije, spletne storitve in učni sistem Moodle. Na koncu je predstavljena še uporaba mobilne aplikacije.
Keywords: Android, mobilna platforma, mobilna omrežja, razvoj programske opreme, Moodle.
Published: 06.08.2012; Views: 1750; Downloads: 135
.pdf Full text (4,10 MB)

7.
UPORABA ZUNANJIH PODATKOVNIH BAZ NA PLATFORMI ANDROID
Matej Premzl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo preučili in predstavili komunikacijo med mobilnimi napravami z operacijskim sistemom Android in podatkovnimi bazami, razvoj mobilnih omrežij in naprav ter podatkovne baze. Praktični primer oziroma aplikacija, ki je plod lastne ideje, smo s pomočjo pridobljenega znanja in praktičnih izkušenj razvili in opisali. Aplikacija gostom gostinskega lokala omogoča naročanje pijač preko vgrajene naprave, prav tako nudi pregled cenika pijač ter zahtevek za plačilo računa. Aplikacijo smo razvili v programu Eclipse, natančneje v programskem jeziku Java. Za shranjevanje podatkov smo uporabili podatkovno bazo ter strežnik, na katerem so skripte, ki upravljajo s podatki.
Keywords: Android, podatkovna baza, komunikacija, strežnik, zunanja podatkovna baza, mobilna omrežja
Published: 25.09.2013; Views: 944; Downloads: 95
.pdf Full text (1,90 MB)

8.
KLJUČNI DEJAVNIKI USPEŠNEGA RAZVOJA MOBILNIH APLIKACIJ
Danijel Kociper, 2015, master's thesis

Abstract: Hiter razvoj mobilne tehnologije, mobilnih omrežij in njenih storitev je prispeval k hitremu razvoju mobilnega poslovanja, ki je trenutno najhitreje rastoči način poslovanja, kateri vključuje izjemen napredek pri razvoju mobilnih omrežij in tehnologij mobilnih naprav, kot so pametni telefoni, tablice itd. Vse to se odraža pri izjemni prodaji mobilnih naprav, ki narašča vsako leto in s tem vse bolj utrjuje svojo vlogo primarnega načina poslovanja v današnjem času. Mobilno poslovanje je v mnogih pogledih bolj uporabno od elektronskega poslovanja, saj sta njeni odločilni prednosti mobilnost naprav in nenehna povezanost preko spleta kadarkoli in kjerkoli se nahajamo. Vse od leta 2007, ko so se začeli uveljavljati in razvijati pametni telefoni, je sledil sočasno izjemen razvoj mobilnih aplikacij, ki vsako leto dosega fenomenalno rast na globalnem tržišču. Danes je uporabnikom na voljo več milijonov mobilnih aplikacij preko različnih spletnih trgovin in njihovo število nenehno raste. Razvijalci in podjetja, ki razvijajo in tržijo svoje mobilne aplikacije preko spletnih trgovin, se celo srečujejo z vse večjimi izzivi. Konkurenca postaja vsako leto vse bolj ostra, večina mobilnih aplikacij uporabniki nikoli ne prenesejo ali uporabijo, le majhen delež razvitih aplikacij je uspešnih, tako v številu prenosov, v njihovi dolgoročni uporabi s strani uporabnikov, v uspešnem trženju in donosnosti. Ugotovili smo, da je mobilno poslovanje postala prevladujoča oblika poslovanja na svetu, zaradi izjemnih prednosti, kot so nenehno opravljanje storitev preko spleta, iskanje in določanje lokacije itd. Razvoj aplikacij za operacijske sisteme se razlikuje, kot se tudi razlikuje način trženja preko različnih spletnih trgovin. Ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij so uporabnost, enostavnost in privlačnost aplikacij. Pomembno je, da aplikacije razvijemo za končne uporabnike, pri tem preučimo njihovo vedenje, potrebe, zahteve in želje ter na tej osnovi razvijemo aplikacije, ki jih bodo pritegnile. Aplikacije bi naj nudile unikatno vrednost, v smislu udobnosti, zabave in koristnosti za uporabnike.
Keywords: Mobilno poslovanje, mobilna omrežja, mobilne tehnologije, mobilni operacijski sistemi, mobilne aplikacije.
Published: 08.01.2016; Views: 819; Downloads: 146
.pdf Full text (1,43 MB)

9.
VZPOSTAVITEV MOBILNE PISARNE
Matej Bremec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Virtualna privatna omrežja so navidezna omrežja, ki jih v praksi uporabljamo za vzpostavljanje varnih oddaljenih povezav. Vzpostavljamo jih preko največjega prostranega omrežja, kot je internet. Takšne vrste povezav se uporabljajo tudi pri izgradnji različnih aplikacij in rešitev, ki uporabnikom omogočajo popolno informacijsko neodvisnost, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Z omenjenimi rešitvami je možna vzpostavitev predstavljene mobilne pisarne, izvedba katere je primarno namenjena prenosnim napravam, kot so prenosni računalniki, tablice in vse bolj uveljavljeni pametni mobilni telefoni. Cilj raziskave je zagotovitev varne šifrirane povezave za mobilno napravo, ki je pozneje trdna podlaga za uporabo različnih poslovnih aplikacij. Izvedba VPN povezave temelji na protokolu IPsec in SSL ter na ustreznih šifrirnih algoritmih. Naloga predstavlja koncept in tehnologijo, ki uporabnikom omogoča oddaljeno povezovanje od koderkoli iz različnih naprav z operacijskim sistemom MS Windows 10 in Android. Na svetovnem spletu preži tudi precej varnostnih groženj, zato je velik poudarek na varnosti teh povezav. Rezultat naloge je delujoča in v praksi preizkušena konfiguracija mobilne pisarne, ki nam omogoča oddaljeno varno povezovanje. S tem načinom sem vzpostavil povezavo med požarnim zidom kot vstopno točko in mobilnim odjemalcem. Od tu naprej so možnosti za izgradnjo različnih poslovnih rešitev, ki jih lahko uporabljamo od koderkoli, praktično neomejene.
Keywords: Virtualna privatna omrežja (VPN), Šifriranje podatkov, IPsec, Mobilna pisarna
Published: 10.11.2016; Views: 454; Downloads: 35
.pdf Full text (1,76 MB)

10.
Programske rešitve lociranja pametnih mobilnih telefonov v primeru tatvine ali izgube
Simon Makarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela se osredotočamo na programske rešitve, ki jih ponujajo mobilni operacijski sistemi za lociranje pametnega mobilnega telefona v primeru izgube ali tatvine. Vsi najpogostejši operacijski sistemi (iOS, Android, Windows 10 Mobile in BlackBerry 10) ponujajo svojo programsko rešitev. Pri vsaki rešitvi smo napisali pogoje za aktivacijo, delovanje in praktično uporabo. Naredili smo tudi primerjavo med programskimi rešitvami posameznih mobilnih operacijskih sistemov. Zaradi večje funkcionalnosti pametnih mobilnih telefonov je na njih shranjeno vse več osebnih in službenih podatkov, ki jih prenašamo s seboj. Odtujitev pametnih mobilnih telefonov je vse bolj pogosta zaradi vrednosti naprav, podatkov, prenosljivosti in funkcionalnosti, s katerimi se lahko nepridipravi okoristijo. Ker pametni mobilni telefoni vsebujejo vse več podatkov ter dostopov do podatkov, ki so lahko službene ali osebne narave in hkrati pomenijo visoko vrednost za posameznika ali organizacijo, je zavarovanje teh naprav za posameznika še bolj pomembno. K temu varovanju pripomorejo tehnične in organizacijske rešitve. K tehničnim rešitvam sodijo tudi programske rešitve za lociranje pametnega mobilnega telefona. Slednje pod določenimi pogoji pokažejo lokacijo pametnega mobilnega telefona in omogočajo oddaljen dostop do mobilne naprave. Raziskovalni del diplomskega dela obsegata raziskava in statistična analiza, s katero smo ugotavljali, koliko uporabnikov pametnih mobilnih telefonov uporablja varnostne mehanizme za zaščito podatkov na svoji napravi ter v kolikšni meri poznajo in uporabljajo programske rešitve za lociranje pametnih mobilnih telefonov v primeru izgube ali tatvine.
Keywords: mobilne naprave, mobilni telefoni, pametni telefoni, operacijski sistemi, mobilne aplikacije, lociranje, pozicioniranje, mobilna omrežja, diplomske naloge
Published: 05.12.2016; Views: 615; Downloads: 66
.pdf Full text (4,53 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica