1. |
2. Zdravljenje znotrajlobanjskega tlaka pri pacientih po možganski kapiĐoka Cikota, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Možganska kap je nenadni nevrološki deficit vaskularnega izvora, ki traja več kot
24 ur, in je eden glavnih vzrokov morbiditete ter mortalitete v svetu in pri nas. Nekatere
raziskave, opravljene v Združenih državah Amerike (ZDA), opisujejo 30-dnevno
mortaliteto do 40 %. Namen diplomskega dela je raziskati učinkovitost intervencij za
zdravljenje povišanega znotrajlobanjskega tlaka po možganski kapi.
Metode: Za namen izdelave diplomskega dela smo pregledali, analizirali in sintetizirali
strokovno literaturo na področju zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka pri pacientih po
možganski kapi v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Medline in Cochrane
Library. Raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in opisni sintezni tabeli.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov. Raziskave so pokazale, da kirurški
način zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka izboljša stopnjo preživetja pri pacientih po
možganski kapi. Glede funkcionalnega izida o učinkovitosti kirurškega ali
konservativnega načina zdravljenja so mnenja različna.
Razprava in zaključek: Kompleksnost in široko področje možgansko-žilnih bolezni
otežuje izbiro prave in učinkovite intervencije za zdravljenje ICP. Pomembnost
izobraženega in strokovno usposobljenega kadra ter specializiranih enot za zdravljenje
možganske kapi znotraj bolnišnic poudarja večina avtorjev. Nadaljnje raziskave so
potrebne, da bi izboljšali klinične poti, zdravstveno nego in kakovost življenja pacientov
po zaključenem zdravljenju.
Keywords: možganska kap, znotrajlobanjski tlak, zdravljenje
Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 99
 Full text (619,06 KB) |
3. Kakovost življenja bolnikov po možganski kapiNina Ožinger, 2025, undergraduate thesis Abstract: Možganska kap bistveno spremeni življenje posameznika in vpliva na kakovost življenja. Bolnik po možganski kapi ima tako telesne, psihološke kot tudi socialne in ekonomske posledice. Namen diplomskega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o kakovosti življenja bolnikov po možgansko kapi s ciljem predstavitve dejavnikov, ki so imeli vpliv na boljšo kakovost življenja teh bolnikov.
Keywords: Možganska kap, bolnik, kakovost življenja
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 81
Full text (837,87 KB) |
4. Uporaba ocenjevalnih lestvic za nevrološko oceno bolnika z ishemično možgansko kapjo v predbolnišničnem okoljuRebeka Pečnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Možganska kap je globalni zdravstveni problem, ki je vodilni vzrok invalidnosti in drugi najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Zgodnje prepoznavanje simptomov je ključno za zmanjšanje tveganja trajnih poškodb. Uporaba predbolnišničnih presejalnih orodij lahko pomaga pri hitrejši obravnavi in oskrbi. Zgodnja prepoznava in zdravljenje možganske kapi bistveno izboljša izid in rehabilitacijo bolnikov. Pomembna je ozaveščenost javnosti in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja za prepoznavanje simptomov, kar omogoča hitrejšo oskrbo in zmanjšuje tveganje za trajne posledice.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze ter metodo kompilacije. Iskanje je potekalo v različnih podatkovnih bazah. Končni izbor člankov smo ocenili z orodjem Joanna Briggs Institutes.
Rezultati: Skupno smo pridobili 406 zadetkov. Po odstranitvi duplikatov ter pregledu naslovov in povzetkov smo izbrali 12 člankov za končno analizo. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili PRISMA-diagram. Končni nabor člankov smo razvrstili po hierarhiji dokazov ter jih kritično ocenili.
Razprava in zaključek: Raziskave o prepoznavanju možganske kapi v predbolnišničnem okolju so pokazale kompleksnost tega področja. Za to se uporabljajo različne lestvice, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Pomembno je izobraževanje izvajalcev za učinkovito uporabo teh orodij.
Keywords: možganska kap, lestvice za nevrološko oceno bolnika, predbolnišnično okolje
Published in DKUM: 06.01.2025; Views: 0; Downloads: 60
Full text (1,60 MB) |
5. Uspešnost urgentnih reševalnih prevozov pacientov po možganski kapiJan Race, 2024, master's thesis Abstract: Možganska kap je eden vodilnih vzrokov smrti in invalidnosti po svetu. Pri oskrbi pacienta z možgansko kapjo je zelo pomemben čas, saj je od tega odvisno, ali bo pacient prejel ustrezno terapijo. Namen zaključnega dela je bil s pregledom literature v različnih podatkovnih bazah ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na uspešnost urgentnega reševalnega prevoza pacientov po možganski kapi.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura glede na vključitvene in izključitvene kriterije v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE/CINAHL Ultimate, ScienceDirect in Sage. Iskanje je prikazano s pomočjo diagrama PRISMA. Raziskave, vključene v končno analizo, smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele, kritično ocenili s pomočjo ocenjevalnega orodja JBI, jih razvrstili v raven hierarhije in izvedli vsebinsko analizo.
Rezultati: Od 95 identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Raziskave smo razvrstili v ravni hierarhije dokazov, in sicer: dve raziskavi sta v ravni 7, ena raziskava v ravni 6 in štiri raziskave v ravni 5. Identificirali smo šest podkategorij, ki so v povezavi z dejavniki, ki vplivajo na uspešnost urgentnega reševalnega prevoza pacientov po možganski kapi, in sicer: sprejemna bolnišnica, učenje, oskrba možganske kapi na terenu, transportni čas, tip transporta in pogoji vožnje.
Razprava in zaključek: Možganska kap je časovno odvisna bolezen in njena pojavnost na svetu narašča. Zato je pomembno, da prepoznamo in zmanjšamo dejavnike, ki vplivajo na uspešnost urgentnega reševalnega prevoza pacientov po možganski kapi. Na ta način bomo bistveno zmanjšali čas od nastanka simptomatike možganske kapi do prejetja ustrezne terapije ter tako pripomogli do boljšega kliničnega izida pacienta.
Keywords: možganska kap, dejavniki, uspešnost urgentnih reševalnih prevozov
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 106; Downloads: 101
Full text (675,90 KB) |
6. |
7. Vpliv zniževanja povišanega krvnega tlaka na pojav možganske kapiUrban Grobelšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Možganska kap je ena najpogostejših bolezni možganov, ki je v Sloveniji in po svetu eden glavnih vzrokov za smrt oziroma invalidnost. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja je hipertenzija, ki se jo da nadzorovati oziroma zdraviti z večimi skupinami zdravil. Namen zaključnega dela je pregledati literaturo o povezavi med možgansko kapjo in zniževanjem povišanega krvnega tlaka.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled, analizo in sintezo znanstvene literature s področja povezave med možgansko kapjo in zniževanjem povišanega krvnega tlaka. Literaturo smo iskali na podlagi našega raziskovalnega vprašanja, upoštevali smo smernice PRISMA, rezultate pa smo kritično ocenili z ocenjevalni orodjem Joanna Brihggs Institutes (JBI).
Rezultati: V rezultate smo vključili 7 raziskav. V raziskavah so pokazale, da zniževanje povišanega krvnega tlaka pomembno pomaga pri preprečevanju možganske kapi. Pomembna je preventiva, v primeru možganske kapi je uravnavanje krvnega tlaka pomembno za zmanjšanje možnosti za ponovno kap. Zniževanje krvnega tlaka v akutni fazi možganske kapi lahko pripomore k manjšim posledicam kapi.
Razprava in sklep: Področje možganske kapi je zelo široko, veliko je še neraziskanega. V naši raziskavi smo se posvečali povezami oziroma pomenu zniževanja krvnega tlaka za možgansko kap. Tudi to področje potrebuje še veliko raziskav, saj so dosedanje raziskave pokazale, da zniževanje krvnega tlaka lahko prepreči ponovno možgansko kap, hkrati pa pripomore pri preventivi pred drugimi boleznimi.
Keywords: Možganska kap, hipertenzija, preventiva
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 680; Downloads: 108
Full text (1,27 MB) |
8. Uporaba virtualne resničnosti za rehabilitacijo zgornjih okončin po možganski kapiTilen Gajšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Možganska kap je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov. Povzroča hude posledice za kakovost življenja. Čimprejšnja rehabilitacija pomembno prispeva k izboljšanju okrevanja in bolnikove samostojnosti. Namen zaključnega dela je predstaviti uspešnost rehabilitacije zgornjih okončin pri ljudeh po možganski kapi, z uporabo virtualne resničnosti. V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo s področja rehabilitacije možganske kapi z uporabo virtualne resničnosti. Proces iskanja virov smo prikazali z uporabo PRISMA diagrama. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo podatkov. V končni pregled smo vključili 14 raziskav. Ugotavljamo, da je učinek izključne uporabe virtualne resničnosti podoben klasični rehabilitacijski terapiji. Večina raziskav kaže na večjo učinkovitost rehabilitacije, kadar se virtualna resničnost kombinira s klasično metodo rehabilitacije. Vključitev virtualne rehabilitacije v terapijo ima pozitivne učinke na duševno zdravje bolnika po možganski kapi, kar povzroča dolgotrajno uporabo in upoštevanje programa rehabilitacije. Najboljši način uporabe virtualne resničnosti v terapiji je, kadar je le-ta uporabljena kot dodatek običajne rehabilitacije zgornjih okončin pri bolnikih po možganski kapi. Je enostavna za uporabo, ima zelo malo neželenih učinkov in s časom postaja finančno bolj dostopna. V prihodnosti bi lahko uporaba virtualne resničnosti učinkovito nadomestila ali bila v podporo klasičnim metodam rehabilitacije.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, virtualna resničnost
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 729; Downloads: 343
Full text (946,82 KB) |
9. Predlog prenove procesa trombolitičnega zdravljenja možganske kapiGorana Krajnc Burić, 2021, master's thesis Abstract: Izhodišče: Možganska kap nastane nenadoma, brez opozorila in hudo prizadene osebo. Namen raziskave je bil posneti obstoječi proces trombolitičnega zdravljenja pacientov z akutno možgansko kapjo, ga analizirati in pokazati več variant možnih izboljšav ter z validacijo že obstoječega procesa predlagati najboljše tehnološke in organizacijske rešitve za prenovo le-tega.
Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem in analizo domače in tuje literature, s pomočjo katere smo opisali teoretična izhodišča. V aplikativnem delu raziskave smo uporabili kvalitativno metodologijo dela, kjer smo podatke zbrali z uporabo deskriptivne metode dela in analizo obstoječih dokumentov, katere smo pridobili na nevrološkem oddelku.
Rezultati: S procesnim pristopom smo kritično analizirali operativne procese, jih časovno ovrednotili in izključili procesne korake, pri katerih nastajajo zamude. Tako smo zmanjšali pričakovani čas procesa na 38 minut, če prihaja pacient v urgentni center sam ali s svojci, in na 25 minut, če pacienta pripeljejo reševalci in urgentni zdravnik.
Razprava : Pripravili smo popis vseh operativnih procesov in jih časovno opredelili. Izračunali smo pričakovane čase procesa trombolitičnega zdravljenja. Ugotovili smo, kje nastajajo zamude. Tako smo lahko izključili procesne korake, pri katerih nastajajo zamude, ter pripravili predlog prenove procesa, s katerim smo dosegli »door to needle time« (DNT) pod 60 minut. Pri magistrski nalogi smo naredili predlog prenove trombolitičnega procesa v eni od Splošni bolnišnici osrednje vzhodne Slovenije, katerega bi bilo potrebno pred samo implementacijo še verificirati s kliničnega vidika.
Keywords: proces, prenova procesa, možganska kap, trombolitično zdravljenje, DNT.
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 828; Downloads: 105
Full text (10,33 MB) |
10. Pomen projekta TeleKap pri rekanalizacijskem zdravljenju možganske kapi v regionalni bolnišniciKristjan Lorenčič, 2020, master's thesis Abstract: Izhodišča: Pri akutnem zdravljenju možganske kapi je pomemben čas, saj so ozka terapevtska okna za intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo odvisna od hitrega in specializiranega zdravljenja. Za podeželske bolnike je razdalja in čas potovanja do najbližjega centra za možganske kapi ključnega pomena za časovno občutljivo zdravljenje kapi. S prihodom telekomunikacijske tehnologije je mogoče zagotoviti možnost zdravstvenega varstva geografsko izoliranih regij.
Raziskovalna metodologija in metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila retrospektivna raziskava, v kateri smo primerjali število bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo in uporabo intravenozne terapije v prvih petih zaporednih letih delovanja slovenske mreže TeleKap z obdobjem pred uvedbo mreže TeleKap.
Rezultati: Analizirali in primerjali smo podatke bolnikov, zdravljenih v mreži TeleKap od začetka delovanja (15. 9. 2014) do 31. decembra 2019, in podatke, pridobljene pred samo uvedbo mreže TeleKap. V analizi podatkov smo ugotovili, da je bilo leta 2019 obravnavanih bolnikov z ishemično možgansko kapjo 2 krat več kot leta 2012 in 2013. Čas bolnišnične obravnave bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo se je v regionalni bolnišnici vse do leta 2018 povečeval, leta 2019 pa je začel padati, vendar je glede na ciljne čase še vedno predolg.
Diskusija in zaključek: Telemedicina je dobro razvita tehnologija in omogoča bolnišnicam, ki nimajo dovolj sredstev, da dobijo dostop do mnenja strokovnjakov za možganske kapi, da bi izboljšali pravočasnost in kakovost oskrbe zaradi možganske kapi.
Keywords: ishemična možganska kap, TeleKap, telemedicina, mehanična trombektomija, endovaskularizacija
Published in DKUM: 25.03.2021; Views: 1118; Downloads: 157
Full text (1,81 MB) |
