1. Nevropravice v pravu človekovih pravic : magistrsko deloAnamari Grušovnik, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko varstva človekovih pravic pred vplivi nevrotehnologije in nevrotehnoloških naprav ter v ospredje postavlja idejo o nevropravicah kot okviru (novih) človekovih pravic. Avtorica sprva obravnava možnosti, ki jih nevrotehnologija šele prinaša in možnosti, ki jih je nevrotehnologija že prinesla in s tem različne možne posege v možgane ter možgansko aktivnost posameznika. Slednje avtorica kritično ovrednoti in izpostavi točke, kjer se je družba že »opekla«, ko je moč nevrotehnologije spustila predaleč in s tem povzročila razmah novih etičnih in pravnih vprašanj. Skozi dodatno pojasnilo o trenutni razvitosti nevrotehnologije magistrsko delo izpostavi tako koristi kakor tudi etične dileme nevrotehnoloških odkritij ter pojasni problematiko, ki jo za pravo človekovih pravic predstavljata vzpon digitalizacije in nevrotehnologij. Pri tem avtorica izpostavi probleme s katerimi se (bo) človeštvo spopada(lo), jih kritično analizira in postavlja zametke temeljne družbene odgovornosti, z uvedbo katerih bi lahko razvoj omejili in ohranili le na mestih, kjer nam kot družbi zares koristi. Magistrsko delo predstavi idejo o nevropravicah kot okviru človekovih pravic, ki je namanjen zaščiti posameznikovih interesov v zvezi z naraščajočim vzponom nevrotehnologij. Avtorica skozi analizo mnenj pravnikov in teoretikov podrobneje opiše različne predloge nevropravic, pri čemer se avtorica opredeli tudi do ideje, da bi morda bila uvedba ene nove nevropravice, tj. pravice do kognitivne svobode oziroma duševne samoodločbe, dovolj. Prav tako pa se v magistrskem delu avtorica opredeli tudi do drugih v teoriji predlaganih rešitev v boju proti vplivi nevrotehnologij, ki bi lahko predstavljale potencialno zaščito. Pri tem avtorica osvetli rešitev, ki ideji nevropravicah stoji ostro nasproti in sicer avtorica predstavi možnosti širjenja obsega varstva in interpretacije obstoječih človekovih pravic tudi na posledice, ki jih prinaša uporaba invazivnih in neinvazivnih naprav nevrotehnologije. Magistrsko delo se skozi obravnavo dojemanja in razlage avtorjev iz različnih pravnih in nepravnih področji (primeroma, fiziologov, psihologov in medicincev) opredeli do možnosti širše intepretacije obstoječih pravic, pri čemer v ospredje postavi idejo o nevropravicah kot edini dovoljšni možnosti za zaščito pred vplivi nevrotehnologij.
Keywords: nevropravice, človekove pravice, možgani, nevrotehnologija, nevrotehnološke naprave, digitalizacija, etika, misel, konceptualna svoboda.
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 522; Downloads: 207
 Full text (1,10 MB) |
2. Obseg kratkoročnega spomina pri osnovnošolcih : magistrsko deloEva Furman, 2023, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je bil izmeriti obseg kratkoročnega spomina učencev prvega, petega in devetega razreda. Obseg spomina sem izmerila pri 125 učencih, in sicer s pomočjo štirih nalog, ki so jih učenci rešili v obliki spletne igre preko računalnika. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je spomin in kako se v možganih ustvari. Opisala sem tudi razvoj spomina v vseh življenjskih obdobjih človeka s poudarkom na spominu v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva. V nadaljevanju sem naštela in na kratko opisala zvrsti spomina, bolj podrobno pa sem predstavila tri vrste spomina – senzorni, kratkoročni/delovni in dolgoročni. Nazadnje sem v teoretičnem delu opisala, kaj je pomnjenje in kaj pozabljanje ter obrazložila besedo mnemonika ter naštela nekaj tehnik pomnjenja, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje naših sposobnosti pomnjenja. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje vpliva vrsta elementov, ki so si jih udeleženci morali zapomniti, saj so si lažje zapomnili števke kot na primer like, predmete ali vrstni red obarvanja kvadratov. Prav tako se je pokazal vpliv starosti, pri čemer so imeli najstarejši udeleženci skupno največjo količino zapomnitev. Spol ni bil pomembno povezan s pomnjenjem.
Keywords: možgani, spomin, obseg spomina, pomnjenje in pozabljanje
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 426; Downloads: 93
Full text (1,57 MB) |
3. Uporaba nevroznanosti na področju marketingaPolona Kulčar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo pisali o uporabi nevroznanosti v marketingu. Naredili smo primerjavo tradicionalnih marketinških in nevroznanstvenih raziskav, katerih izsledki nas zanimajo predvsem zaradi tega, ker večino vedenja potrošnikov vodijo podzavestni procesi, ki jih tradicionalne marketinške raziskave ne merijo. Pojasnili smo model marketinškega procesa in z orodji nevroznanstvenih raziskav razložili dodano vrednost uporabe nevroznanosti za marketinški proces. Na kratko smo opisali tehnologijo, ki se najpogosteje uporablja v nevroznanstvenih raziskavah v marketingu. Dotaknili smo se tudi vprašanja in problematike etičnosti pri uporabi nevroznanosti v marketingu. Na kratko smo predstavili osnovno zgradbo, funkcije in delovanje možganov, kar je ključno za razumevanje nevroznanstvenih raziskav, in opisali pomen razumevanja možganov za izvajalce marketinga. Predstavili smo pomen zrcalnih nevronov in somatskih markerjev, ki imajo velik vpliv na potrošnikovo vedenje. Razpravljali smo o pomenu čustev, ki naj bi bil eden od odločilnih dejavnikov, ki vplivajo na vedenje potrošnikov pri nakupu nekega izdelka. Za motive, potrošnjo in nakupne želje pa bi naj bil odgovoren predvsem limbični sistem, ki se uporablja tudi kot zbirni izraz za vsa področja, ki so pomembna za obdelavo čustev. Pisali smo tudi o znamčenju s pomočjo čutov, pri katerem je temelj vzpostaviti povezavo med potrošniki in blagovno znamko v nakupnem procesu na čustveni ravni z interakcijo petih človeških čutov. Razpravljali smo tudi o moči umeščanja izdelkov v filme in oddaje, ki se je izkazalo za najbolj uspešno, ko lahko izdelek dobro integriramo v oddajo ali film in ga uspešno vključimo v zgodbo. Na koncu smo opravili pregled nevroznanstvenih raziskav na področju izdelka, oglaševanja, cene, distribucije. Ugotovili smo, da na področju cen, distribucije in vrednosti za stranke ni bilo opravljenih toliko raziskav kot na področju izdelka in oglaševanja. V prihodnosti vidimo na teh področjih še veliko novih možnosti za raziskovanje pri uporabi nevroznanosti v marketingu, saj nam nevroznanstvena spoznanja tudi zaradi hitrega razvoja novih tehnologij obetajo nesluten napredek na področju marketinga.
Keywords: nevroznanost, marketing, tehnologija, možgani, potrošnik, izdelek
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1100; Downloads: 136
Full text (693,15 KB) |
4. Kriminalno vedenje kot posledica bioloških sprememb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLucija Elmazen Prislan, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen vpliv bioloških sprememb na pojav kriminalnega vedenja. Kriminalno vedenje lahko pojasnimo kot odklonsko in deviantno vedenje, ki ni v skladu s socialnimi normami in odstopa od družbenih pravil. Velikokrat vodi v nasilje in agresivno vedenje. Kriminološke teorije že dolgo časa raziskujejo in pojasnjujejo vpliv okolja in socioloških dejavnikov, ki so odgovorni za storilčevo nagnjenost k deviantnem vedenju. V zadnjih letih se predvsem z razvojem tehnologije pojavljajo podatki, ki nudijo vpogled v biološki vpliv kriminalnega vedenja in tako podrobneje razlagajo pomen genetike in možganskih struktur povezanih s pojavom deviantnosti. S tem se ukvarja nevroznanost, ki med drugim pojasnjuje tudi biološke spremembe, ki vodijo v kriminalno vedenje.
Človek se rodi z določenim genskim zapisom, ki ga podeduje od matere in očeta, vendar pa se določene spremembe pri izražanju genov in delovanju možganov zgodijo že v prenatalnem obdobju, saj življenjski slog matere v času nosečnosti bistveno vpliva na razvoj ploda. Tako plod, ki je bil izpostavljen cigaretnemu dimu, alkoholu, pomanjkanju ustreznih hranil in materinem stresu v prenatalnem obdobju, kaže izrazite spremembe na možganih, ki se kasneje lahko izražajo kot vedenjske težave, z zmanjšanim inteligenčnim kvocientom, težave z učenjem in hiperaktivno motnjo.
V nalogi je opisano delovanje določenih genov, ki vplivajo na kriminalno vedenje. Veliko vlogo pri izražanju genov, ki so odgovorni za kriminalno vedenje, nosi okolje v zgodnjem otroštvu. Zanemarjanje, revščina, nasilje in drugi neprimerni dejavniki v zgodnjem otroštvu vodijo v spremembe pri transkripciji genov, ki se kažejo kot odstopanje normalnih vrednosti pri prenosu živčnih prenašalcev. Genetska podlaga v povezavi z neprimernim zgodnjim življenjskim okoljem vpliva na pojav kriminalnega vedenja.
Keywords: diplomske naloge, kriminalno vedenje, možgani, genetika, prenatalno obdobje, vpliv
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 1035; Downloads: 109
Full text (611,57 KB) |
5. Povezava komenzalne mikrobiomske RNA z razvojem nevrodegenerativnih bolezniStefanie Tivadar, 2019, master's thesis Abstract: Raziskave poročajo o pomembni povezavi med možgani in črevesjem ter o njuni povezanosti z nevrodegenerativnimi obolenji. Delovanje obeh je obojestransko in nenormalnosti na enem področju lahko privedejo do nevrodegenerativnih obolenj. K vzajemnemu sodelovanju prištevamo centralni živčni sistem, enterični živčni sistem, HPA os, vagus živec, mikrobioto, mikrobiomsko RNA in imunski sistem. Iz številnih raziskav lahko razberemo, da ima nenormalno delujoče črevesje s slabo mikrobioto, pomemben vpliv na nastanek plakov in posledično na razvoj nevrodegenerativnih obolenj. Za potencialno razumevanje celotnega delovanja se osredotočimo na komenzalne bakterije in komenzalno mikrobiomsko RNA, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju metabolitov ter vplivajo na možgansko delovanje. Naloga zajame vrste RNA bakterij in ljudi. Po novih raziskavah lahko RNA gostitelja vstopi v bakterijo, kjer vpliva na uravnavanje bakterijskih transkriptov. Bakterijska RNA se lahko izloči prek veziklov in regulira črevesno homeostazo ter posledično vpliva na razvoj obolenj. Z mikroorganizmi vnešene RNA vplivajo tudi na metabolizem gostiteljevih RNA. Opisane so vrste nekodirajoče RNA in izpostavljena je circRNA kot potencialni biomarker. Nenormalno povečanje circRNA v črevesju, zaradi vnetij ali presežka bakterij, lahko vodi do obolenj. CircRNA lahko delujejo kot sporočilne molekule med celicami in imajo prenašalno vlogo, tako, da prenesejo informacije do sinaps. Zato lahko služijo kot pomemben del informacij, ki ima lahko terapevtske lastnosti za zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj. CircRNA lahko služi kot potencialni diagnostični biomarker za številne bolezni. Za razumevanje celotne povezave mikrobiota – črevesje − možgani so potrebne še nadaljnje raziskave, saj so določene oblike mikrobiomske RNA šele v raziskovanju.
Keywords: možgani, črevesje, mikrobiota, črevesno-možganska os, cirkularna RNA, centralni živčni sistem, mikrobiomska RNA.
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1244; Downloads: 179
Full text (7,65 MB) |
6. |
7. |
8. POVEČANJE INFORMACIJSKE PRENOSNE HITROSTI NEVROLOŠKIH VMESNIKOV NA OSNOVI VIZUALNO IZZVANIH POTENCIALOV S POMOČJO BINOKULARNEGA VZBUJANJAMatej Kirbiš, 2014, doctoral dissertation Abstract: Cilj doktorske disertacije je bila zasnova naprednega binokularnega nevrološkega vmesnika za komunikacijo med človekom in strojem na osnovi neinvazivne metode spremljanja nevroloških aktivnosti v zatilju glave, ki temelji na definiranju postopka izločanja značilk vizualno izzvanih potencialov ustaljenega stanja (SSVEP) in nadaljnje klasifikacije oziroma detekcije simbolov znotraj zajete nevrološke aktivnosti kot odziva na binokularno kodirano vizualno vzbujanje.
V okviru doktorske naloge smo definirali celoten vmesnik možgani-računalnik, pri čemer smo v prvi fazi definirali in izdelali primerno napravo za binokularno vizualno vzbujanje. V nadaljevanju smo definirali binokularne kodirane simbole na frekvenčni in fazni osnovi ter nov nabor značilk, ki najbolje ločujejo binokularno kodirane simbolne razrede in z ustrezno nadaljnjo klasifikacijo uspešno prepoznavajo posamezne simbole. S praktičnim poizkusom smo dokazali, da je s takšnim pristopom možno povečati informacijsko prenosno hitrost glede na vmesnike, ki uporabljajo simbole samo na frekvenčni ali fazni osnovi in brez binokularnega pristopa.
Definirali smo tudi nov uporabniški vmesnik za namene vizualne komunikacije med človekom in strojem v vseh treh dimenzijah prostora kot novo obliko modalnosti znotraj multimodalnih komunikacijskih vmesnikov.
Keywords: Vmesnik možgani-računalnik, EEG, vizualno vzbujanje, SSVEP, binokularno, faza
Published in DKUM: 06.10.2014; Views: 2157; Downloads: 181
Full text (4,94 MB) |
9. Nadgradnja modularnega ojačevalnika OpenEEG za merjenje elektroencefalogramovDanijel Forstnerič, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavimo elektroencefalografijo (EEG), vmesnike možgani-stroj (BCI) in njihov pomeni pri diagnosticiranju in terapiji v medicini. Opišemo zasnovo in izvedbo EEG-merilnika ModularEEG ter določimo zahteve in specifikacije, ki smo jih uporabili pri nadgradnji naprave. Želeli smo namreč merilnik dopolniti tako, da bi lahko v realnem času prenašal večje količine podatkov do nadrejenega računalnika. Osrednji del diplomskega dela je posvečen snovanju nove vhodne stopnje in mikrokrmilniškega vezja z vzorčevalnikom ter USB-komunikacijo. Razložimo, kakšno programsko opremo smo morali razviti, da dodana vezja opravljajo svojo funkcijo. Zadnji dve poglavji opisujeta eksperimentiranje in dobljene rezultate.
Keywords: vmesnik možgani-računalnik, BCI, elektroencefalograf, EEG, analiza signalov, OpenEEG
Published in DKUM: 17.04.2014; Views: 1983; Downloads: 147
Full text (7,33 MB) |
10. VMESNIK MOŽGANI-RAČUNALNIK NA OSNOVI POTENCIALOV SSVEP IN NJEGOVA UPORABA V RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJAHJovan Višnjić, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vmesnik možgani-računalnik na osnovi potencialov SSVEP in raziščemo možnosti za njegovo izvedbo ter uporabo v računalniških aplikacijah. Predstavimo zasnovo izvedenega vmesnika z vidika strojne opreme, kjer smo uporabili ojačevalnik za elektroencefalograme avstrijskega proizvajalca g.tec in osebni računalnik. Prav tako opišemo programski vidik vmesnika, kjer smo za implementacijo eksperimenta uporabili odprtokodno platformo BCI2000 oz. njeno izpeljanko BcPy2000, medtem ko je bila analiza podatkov izvedena s pomočjo programskih razširitev NumPy in SciPy. V delu predstavimo problematiko izvedbe vmesnikov SSVEP s pomočjo osebnega računalnika in načine, kako smo jo skušali zaobiti. Na koncu predstavimo eksperimentalni protokol ter rezultate in meritve eksperimenta.
Keywords: EEG, SSVEP, vmesnik možgani-računalnik, BCI2000
Published in DKUM: 27.09.2013; Views: 1996; Downloads: 229
Full text (10,13 MB) |
