| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinja
Aleksandra Nikolič, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Keywords: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Published: 02.11.2020; Views: 173; Downloads: 33
.pdf Full text (1,73 MB)

2.
Dinamika sušenja pasje trave (dctylis glomerata l.) in mnogocvetne ljuljke (lolium multiflorum lam.) na tleh
Jasmina Videčnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah smo leta 2017 začeli s sušenjem pasje trave (Dactylis glomerata L.) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v dinamiki sušenja med njima glede na razvojno fazo, v kateri se trava nahaja (razraščanje, začetek latenja, polno latenje oz. cvetenje), in glede na dejavnike okolja (temperatura in padavine) v času košnje in sušenja. Košnjo in sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017 do 19. 5. 2017 in 29. 5. 2017 do 2. 6. 2017). Analiza vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih je pokazala, da se je pasja trava sušila hitreje kot mnogocvetna ljuljka, ne glede na razvojno fazo v kateri se je nahajala. Na dinamiko sušenja preučevanih rastlinskih vrst pa imajo velik vpliv tudi klimatske razmere.
Keywords: pasja trava, mnogocvetna ljuljka, sušenje, klimatske razmere, razvojne faze
Published: 12.09.2019; Views: 448; Downloads: 54
.pdf Full text (1,02 MB)

3.
Kalitev semen nekaterih trav in metuljnic glede na čas namočenosti v goveji gnojevki in njeno koncentracijo
Rok Brajnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 v kalilni komori izvajali kalilni poskus s semeni trave (mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.)) in metuljnice (bele detelje (Trifolium repens L.)). Namen je bil proučiti, kako različne koncentracije goveje gnojevke (100 %, 50 %, 25 %) in čas namočenosti (14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) vplivajo na njihovo kalitev. Semena obeh rastlinskih vrst so z daljšanjem obdobja namočenosti izgubljala kalivost. Pri parametrih MGT-, FDG- in LDG-vrednosti skozi daljšanje obdobja namočenosti naraščajo, vendar pri teh nižje vrednosti pomenijo hitrejšo kalitev semen oziroma hitrejši začetek in zaključek kalitve. Bela detelja je najhitreje kalila v nerazredčeni gnojevki, mnogocvetna ljuljka pa v obeh razredčenih gnojevkah. S podaljševanjem časa namočenosti je končna kalivost semen pri mnogocvetni ljuljki najbolj upadala v nerazredčeni gnojevki, pri beli detelji pa je koncentracija gnojevke skozi čas namočenosti na kalitev semen delovala različno. Po 84 dneh namočenosti je seme bele detelje popolnoma izgubilo kalivost, seme mnogocvetne ljuljke pa je v istem časovnem obdobju obdržalo višjo končno kalivost kot bela detelja.
Keywords: kalitev semena / goveja gnojevka / bela detelja / mnogocvetna ljuljka
Published: 17.06.2019; Views: 833; Downloads: 126
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
5.
6.
VPLIV SORTE MNOGOCVETNE LJULJKE NA HITROST SUŠENJA KRME
Sandi Kos, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: S ciljem ugotoviti vpliv sorte mnogocvetne ljuljke na hitrost sušenja krme smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2013 izvedli poskus v sušilni komori. V raziskavo smo vključili 5 sort mnogocvetne ljuljke (Lolium Multiflorum Lam.): Mendoza (2n), Melmondo (4n), Melword (2n), KPC Laška (4n) ter Kis Draga (2n). Meritve s tehtanjem smo opravljali v časovnem intervalu ene ure. Statistično značilno smo ugotovili največji padec sušine pri sorti KPC Laška, najmanjši pa pri sorti Melmondo. Spremljali smo tudi olistanost posameznih sort in ugotovili, da je izmed vključenih najbolj listnata sorta Melword, najmanj pa Melmondo. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da imajo posamezne sorte vpliv na hitrost sušenja krme.
Keywords: Ključne besede: sorta / mnogocvetna ljuljka / hitrost sušenja / krma
Published: 03.03.2015; Views: 1036; Downloads: 84
.pdf Full text (774,66 KB)

7.
Vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na gospodarjenje z dušikom v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Simona Caf, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V letih od 2009 do 2011 smo v SV Sloveniji izvedli 3 ločene poljske mikroposkuse (naključni bloki v štirih ponovitvah), kjer smo ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na količino akumuliranega dušika, količino simbiotsko vezanega dušika, C : N razmerje v organski snovi dosevka, vpliv dosevka na mineralni dušik v tleh pred setvijo koruze (Zea mays L.) in na navidezni ostanek dušika v tleh (NODT) po spravilu koruze. Ugotavljali smo tudi vpliv dosevka in gnojenja na pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze kot naslednje poljščine v kolobarju. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: mnogocvetna ljuljka, inkarnatka 1, kontrola (brez predposevka), po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1 in inkarnatka 2, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1 in kontrolno obravnavanje brez predposevka. Dosevkov nismo gnojili, spravili smo jih na 2 načina: nepokošeno zaorano in pokošeno zaorano. Rezultati so bili združeni v eno statistično analizo. V poskusih je inkarnatka akumulirala signifikantno največ dušika, mnogocvetna ljuljka pa se je bolje izkazala v črpanju mineralnega dušika iz tal. V organski snovi mnogocvetne ljuljke je bilo široko C : N razmerje (50 : 1), kar je vplivalo na manjši pridelek koruze. V obravnavanju, kjer smo koruzo po inkarnatki 2 pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze statistično na istem nivoju kot v obravnavanju z inkarnatko 1, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Način spravila dosevkov ni imel signifikantnega vpliva na pridelek koruze, vsebnost dušika v pridelku koruze in na navidezni ostanek dušika v tleh. Najmanj navideznega ostanka dušika v tleh je ostalo v obravnavanjih brez predposevka, največ pa pod obravnavanjih z inkarnatko. Inkarnatka se je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko in kontrolo brez predposevka pokazala kot zelo dober predposevek koruzi, saj je povečala pridelek koruze in zmanjšala potrebe po gnojenju z dušikom.
Keywords: inkarnatka, mnogocvetna ljuljka, dušik, gnojenje, kolobar, koruza
Published: 11.03.2013; Views: 1857; Downloads: 129
.pdf Full text (712,78 KB)

8.
VPLIV NAČINA SPRAVILA ITALIJANSKE MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum Lam.) KOT PREZIMNEGA DOSEVKA NA PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Barbara Pušnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Od avgusta 2008 do septembra 2009 smo na območju KPD Rogoza (46° 31’ s.g.š., 15° 42’ v.g.d.) ugotavljali vpliv načina spravila italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) kot prezimnega dosevka na pridelek naknadno sejane koruze (Zea mays L.). Poskus je bil zasnovan kot naključni blok v štirih ponovitvah. Setev mnogocvetne ljuljke je bila opravljena 26. 8. 2008. V poskus so bila vključena tri obravnavanja, kjer je bil pridelek mnogocvetne ljuljke (A) v celoti zaoran; (B) pokošen in porabljeni za krmo, površina pred setvijo koruze preorana; (C) pokošen in porabljen za krmo, nato pa je bila izvedena direktna setev glavnega posevka v obstoječe strnišče mnogocvetne ljuljke. Setev koruze je bila opravljena 4. 5. 2009, spravljena je bila v sredini oktobra. V našem poskusu se je mnogocvetna ljuljka pokazala kot dober predposevek koruzi v obravnavanjih A in B, medtem ko so bili pridelki koruze pri direktni setvi statistično značilno nižji.
Keywords: način spravila, italijanska mnogocvetna ljuljka, prezimni dosevek, koruza
Published: 02.03.2012; Views: 2074; Downloads: 125
.pdf Full text (310,10 KB)

9.
Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.) kot prezimni dosevek v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Sandra Kuhar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V letih od 2009 do 2010 smo v Hočah (275 m n.v., 46° 28' s.g.š., 15° 38' v.g.d.) ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incanrnatum L.) na koruzo (Zea mays L.) kot naslednjo poljščino v kolobarju. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: kontrola (brez prezimnega dosevka), mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatka, po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1, ter inkarnatka, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1. Dosevki so bili sejani konec avgusta 2009, zelinje dosevkov pa je bilo spravljeno z njive konec aprila 2010, nakar je bila njiva preorana in posejana koruza. V poskusu se je inkarnatka izkazala kot zelo dober predposevek koruzi, kar se je izkazovalo v največji doseženi višini koruze, največjem pridelku sušine koruze in največji vsebnosti dušika v pridelku koruze. V obravnavanju, kjer smo po inkarnatki koruzo pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze še vedno statistično na istem nivoju kot v kontrolnem obravnavanju, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Pozitiven vpliv inkarnatke na koruzo kot naslednjo poljščino v kolobarju lahko pripišemo simbiotski vezavi dušika pri inkarnatki, kar omogoča vnos dodatnega dušika iz zraka v krogotok dušika v njivskem kolobarju.
Keywords: prezimni dosevek / inkarnatka / mnogocvetna ljuljka / koruza / pridelek
Published: 12.10.2011; Views: 3006; Downloads: 249
.pdf Full text (2,00 MB)

10.
Alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.)
Aleksandra Šamperl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Da bi ugotovili ali obstaja alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.), smo na Fakulteti za kmetijstvo in biositemske vede v letu 2010 izvedli poskus v rastni komori in lončni poskus v rastlinjaku. V laboratoriju smo ugotavljali vznik koruze v različnih na poskusnem polju odvzetih vzorcih zemlje, ki so predstavljali različna obravnavanja: zemlja odvzeta s korenin mnogocvetne ljuljke, zemlja odvzeta s korenin inkarnatke, zemlja iz kontrole (na njivi ni bilo rastlin dosevka). Statistično je bil poskus zasnovan kot naključni bloki s tremi obravnavanji v petih ponovitvah. V lončni poskus v rastlinjaku (split — plot metoda v šestih ponovitvah) sta bila vključena dva dejavnika: različna zemlja v lončkih in različni izpirki razkrajajočih se rastlin, s katerimi smo zalivali koruzo v lončkih. Poskuse v laboratoriju in rastlinjaku smo želeli zasnovati tako, da bi čim bolj posnemali dejansko dogajanje v tleh na njivi, ob in po setvi koruze. V nobenem od poskusov nismo uspeli dokazati alelopatskega vpliva mnogocvetne ljuljke na vznik in začetno rast koruze, saj različna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na proučevane parametre koruze.
Keywords: alelopatija, mnogocvetna ljuljka, koruza
Published: 02.02.2011; Views: 2436; Downloads: 216
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica