| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Možnosti napovedovanja hujših kaznivih dejanj : (množičnih umorov, terorističnih napadov)
Jure Mertük, 2014, master's thesis

Abstract: Terorizem in množični umori dandanes predstavljajo veliko grožnjo povsod po svetu. Ni ga namreč dela sveta, ki bi bil odporen na to obliko grožnje. Zato bi za učinkovit boj proti terorizmu in množičnim umorom bilo potrebno sodelovanje med varnostni organi različnih držav na vseh ravneh zagotavljanja varnosti. Vendar pa se pri tem pojavlja veliko ovir, saj problem nastopi že pri opredelitvi posameznih pojmov. Tako se za terorizem na različnih koncih sveta uporabljajo različne definicije in klasifikacije, kajti kar je za nekoga terorizem, lahko za drugega predstavlja zgolj borbo za svobodo. Ta neenotnost torej ovira mednarodno sodelovanje v boju zoper terorizem in množične umore. Še večjo oviro pa v zadnjih letih predstavlja razvoj svetovnega spleta oz. interneta, ki omogoča lažjo komunikacijo med podobno mislečimi posamezniki iz celega sveta. Internet je tako močno olajšal in pospešil proces radikalizacije. To so spoznale tudi teroristične organizacije, ki v zadnjih letih uspešno uporabljajo internet za namene pridobivanja novih članov in financiranja svojih dejavnosti. Pomembno vlogo pa je internet odigral tudi pri razmahu samomorilskega terorizma in teroristov samotarjev. Posameznikom namreč omogoča, da na internetu poiščejo posameznike ali skupine, ki podpirajo njihov radikalne poglede na svet in jih tako napeljujejo k ukrepanju. Prav tako pa internet posameznikom služi kot orodje za učenje, kajti na njem lahko najdejo veliko nasvetov in načrtov za pripravo in izvedbo napadov. Internet torej služi kot pomembno orodje za radikalizacijo posameznikov ali skupin, zato bi bilo potrebno vzpostaviti programe ozaveščanja posameznikov in skupin glede opozorilnih znakov in de-radikalizacije. Obstaja namreč veliko stvari, ki jih lahko posameznik ali družba kot celota naredimo, da zmanjšamo posameznikove možnosti za pridružitev teroristični skupini ali odločitev, da gre na morilski pohod, kot se je to zgodilo v primeru Breivik. V luči razmaha interneta, kot uporabnega orodja za širjenje ekstremizma, se je v zadnjih letih okrepilo delovanje varnostnih služb na področju razvijanja programske opreme, ki bi omogočala lažje odkrivanje potencialno nevarnih posameznikov in skupin.
Keywords: terorizem, teroristi, množični umori, preprečevanje, analiza primera, magistrska dela
Published in DKUM: 02.04.2014; Views: 2138; Downloads: 371
.pdf Full text (1,56 MB)

2.
Osebnostne značilnosti šolskih množičnih morilcev : magistrsko delo
Eva Javoršek, 2013, master's thesis

Abstract: V uvodu magistrskega dela je tematika šolskih množičnih umorov predstavljena s širšega vidika, ki opozarja na porast omenjenih dogodkov v zadnjem desetletju, hkrati pa opozarja tudi na morebitne razloge, ki tem kriminalnim dogodkom “olajšujejo” njihov razcvet. To je tudi razlog, zaradi katerega so se strokovnjaki začeli problema lotevati na sistematičen način in ga naslovili pri samem izvoru. V sledečem poglavju metodološkega pristopa je glavni cilj magistrskega dela torej bil ugotavljanje vzrokov, ki bi pojasnili prisotnost šolskih množičnih umorov v svetu, do česar smo skušali priti s pomočjo preučevanja domače in tuje literature, statističnih podatkov in primerjave Amerike ter Evrope, ki prav tako beleži kar nekaj travmatičnih dogajanj s tega področja. Za lažje razumevanje tematike smo opredelili nekaj ključnih temeljnih pojmov, kot so množični umor, tipologija storilcev in faze, v katerih se načeloma odvijajo šolski množični umori. Z grobim kronološkim pregledom smo želeli bralcu podati predstavo o frekventnosti in geografskem pojavljanju teh dogodkov po svetu, z njimi smo povezali tudi statistična dejstva, ki so skupna storilcem in njihovim dejanjem. V sledečem poglavju o konkretnih primerih šolskih množičnih morilcev smo predstavili dejstva o posamičnih dogodkih iz Amerike in Evrope, na katera se opremo v naključnejšem osmem poglavju magistrskega dela, ki analizira osebnostne dejavnike šolskih množičnih morilcev oziroma dejavnike, ki vplivajo na realizacijo njihovih dejanj. Prav tako pa nismo izvzeli primerjavi dveh celin med seboj in poglavja o prevenciji, kjer smo skušali podati nasvete za odpravo problemov in najučinkovitejše ter primerne pristope k obravnavanju storilcev oziroma rizičnih posameznikov.
Keywords: umori, množični umori, morilci, osebnostne značilnosti, duševne bolezni, primeri, magistrska dela
Published in DKUM: 23.10.2013; Views: 1480; Downloads: 233
.pdf Full text (477,83 KB)

3.
FENOMEN MNOŽIČNIH MORILCEV KOT POJAV SODOBNE DRUŽBE
Katarina Verdnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Fenomen množičnih morilcev je razmeroma nov pojav, v katerem ena oseba, tj. morilec, v relativno kratkem času ubije večje število ljudi. Svetovno javnost pretresajo predvsem primeri množičnih morilcev, ki streljajo v javnosti na trenutne mimoidoče. Vendar pa pod pojem množičnih morilcev ne uvrščamo samo te morilce, temveč tudi vse ostale, ki ustrezajo navedeni definiciji. Vendar pa pri tem ne obravnavamo dejanj terorizma, genocida in podobnih kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo, saj ti zaradi svoje narave zahtevajo samostojno obravnavo. To diplomsko delo obravnava samo tiste množične morilce, pri katerih civilist ubije druge civiliste. Glede na specifične lastnosti razvrščamo množične morilce v pet temeljnih skupin: uničevalec družine, psevdo-komando, nezadovoljni uslužbenec, privrženci in t. i. "set-and-run" morilci. Vendar pa imajo tudi ti tipi nekatere skupne lastnosti, zaradi katerih govorimo o množičnih morilcih kot posebni kategoriji morilcev. Tako bomo v tem diplomskem delu skušali ugotoviti tako skupne kot specifične lastnosti posameznih tipov. Za boljše razumevanje dejanj množičnih morilcev moramo tudi poiskati motive za njihova dejanja, saj ne morijo brez razloga, kot večina ljudi zmotno misli. Med motivi je najpogostejši motiv maščevanje zoper določene posameznike ali družbo na splošno, ker so ti po mnenju posameznika krivi za njihovo nesrečo. Drug najpogostejši motiv je zvestoba, pri katerem morilec svoje žrtve ubije iz sprevržene ljubezni in zaščite pred bolečino. Vendar pa je v določenih primerih točne motive zelo težko ugotoviti. Zato si za boljše razumevanje in temeljito razlago dejanj množičnih morilcev pomagamo tudi z različnimi kriminološkimi teorijami o vzrokih ekstremnega nasilja, ki še dodatno osvetlijo problem množičnih umorov. Teorije pa so koristne tudi zato, ker lahko z njimi poiščemo morebitne rešitve za preprečevanje množičnih umorov, kar je izredno težavno, saj so množični morilci nepredvidljivi. Čeprav lahko pri nekaterih opazimo nekatere opozorilne znake, so pri večini težko opazni. Če pa jih ljudje že opazijo, jih zlahka prezrejo, saj jih ne jemljejo resno.
Keywords: umori, množični morilci, pokoli na šolah, motivi, kriminološke teorije, vzroki nasilja, preprečevanje množičnih umorov
Published in DKUM: 14.06.2011; Views: 3249; Downloads: 529
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
Množični morilci - analiza filma "Bowling for Columbine" : diplomsko delo
Jasna Javornik, 2011, undergraduate thesis

Keywords: umori, morilci, množični morilci, strelno orožje, primeri, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.05.2011; Views: 2611; Downloads: 271
.pdf Full text (621,20 KB)

5.
Zgodovinski pregled poročanja medijev o kriminaliteti : diplomsko delo
Blažka Pisk, 2010, undergraduate thesis

Keywords: kriminaliteta, umori, mediji, množični mediji, poročanje, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.08.2010; Views: 2022; Downloads: 245
.pdf Full text (5,87 MB)

6.
Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica