| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
FENOMEN MNOŽIČNIH MORILCEV KOT POJAV SODOBNE DRUŽBE
Katarina Verdnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Fenomen množičnih morilcev je razmeroma nov pojav, v katerem ena oseba, tj. morilec, v relativno kratkem času ubije večje število ljudi. Svetovno javnost pretresajo predvsem primeri množičnih morilcev, ki streljajo v javnosti na trenutne mimoidoče. Vendar pa pod pojem množičnih morilcev ne uvrščamo samo te morilce, temveč tudi vse ostale, ki ustrezajo navedeni definiciji. Vendar pa pri tem ne obravnavamo dejanj terorizma, genocida in podobnih kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo, saj ti zaradi svoje narave zahtevajo samostojno obravnavo. To diplomsko delo obravnava samo tiste množične morilce, pri katerih civilist ubije druge civiliste. Glede na specifične lastnosti razvrščamo množične morilce v pet temeljnih skupin: uničevalec družine, psevdo-komando, nezadovoljni uslužbenec, privrženci in t. i. "set-and-run" morilci. Vendar pa imajo tudi ti tipi nekatere skupne lastnosti, zaradi katerih govorimo o množičnih morilcih kot posebni kategoriji morilcev. Tako bomo v tem diplomskem delu skušali ugotoviti tako skupne kot specifične lastnosti posameznih tipov. Za boljše razumevanje dejanj množičnih morilcev moramo tudi poiskati motive za njihova dejanja, saj ne morijo brez razloga, kot večina ljudi zmotno misli. Med motivi je najpogostejši motiv maščevanje zoper določene posameznike ali družbo na splošno, ker so ti po mnenju posameznika krivi za njihovo nesrečo. Drug najpogostejši motiv je zvestoba, pri katerem morilec svoje žrtve ubije iz sprevržene ljubezni in zaščite pred bolečino. Vendar pa je v določenih primerih točne motive zelo težko ugotoviti. Zato si za boljše razumevanje in temeljito razlago dejanj množičnih morilcev pomagamo tudi z različnimi kriminološkimi teorijami o vzrokih ekstremnega nasilja, ki še dodatno osvetlijo problem množičnih umorov. Teorije pa so koristne tudi zato, ker lahko z njimi poiščemo morebitne rešitve za preprečevanje množičnih umorov, kar je izredno težavno, saj so množični morilci nepredvidljivi. Čeprav lahko pri nekaterih opazimo nekatere opozorilne znake, so pri večini težko opazni. Če pa jih ljudje že opazijo, jih zlahka prezrejo, saj jih ne jemljejo resno.
Keywords: umori, množični morilci, pokoli na šolah, motivi, kriminološke teorije, vzroki nasilja, preprečevanje množičnih umorov
Published: 14.06.2011; Views: 2438; Downloads: 324
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
Osebnostne značilnosti šolskih množičnih morilcev : magistrsko delo
Eva Javoršek, 2013, master's thesis

Abstract: V uvodu magistrskega dela je tematika šolskih množičnih umorov predstavljena s širšega vidika, ki opozarja na porast omenjenih dogodkov v zadnjem desetletju, hkrati pa opozarja tudi na morebitne razloge, ki tem kriminalnim dogodkom “olajšujejo” njihov razcvet. To je tudi razlog, zaradi katerega so se strokovnjaki začeli problema lotevati na sistematičen način in ga naslovili pri samem izvoru. V sledečem poglavju metodološkega pristopa je glavni cilj magistrskega dela torej bil ugotavljanje vzrokov, ki bi pojasnili prisotnost šolskih množičnih umorov v svetu, do česar smo skušali priti s pomočjo preučevanja domače in tuje literature, statističnih podatkov in primerjave Amerike ter Evrope, ki prav tako beleži kar nekaj travmatičnih dogajanj s tega področja. Za lažje razumevanje tematike smo opredelili nekaj ključnih temeljnih pojmov, kot so množični umor, tipologija storilcev in faze, v katerih se načeloma odvijajo šolski množični umori. Z grobim kronološkim pregledom smo želeli bralcu podati predstavo o frekventnosti in geografskem pojavljanju teh dogodkov po svetu, z njimi smo povezali tudi statistična dejstva, ki so skupna storilcem in njihovim dejanjem. V sledečem poglavju o konkretnih primerih šolskih množičnih morilcev smo predstavili dejstva o posamičnih dogodkih iz Amerike in Evrope, na katera se opremo v naključnejšem osmem poglavju magistrskega dela, ki analizira osebnostne dejavnike šolskih množičnih morilcev oziroma dejavnike, ki vplivajo na realizacijo njihovih dejanj. Prav tako pa nismo izvzeli primerjavi dveh celin med seboj in poglavja o prevenciji, kjer smo skušali podati nasvete za odpravo problemov in najučinkovitejše ter primerne pristope k obravnavanju storilcev oziroma rizičnih posameznikov.
Keywords: umori, množični umori, morilci, osebnostne značilnosti, duševne bolezni, primeri, magistrska dela
Published: 23.10.2013; Views: 766; Downloads: 151
.pdf Full text (477,83 KB)

5.
Serijski in množični morilci - primerjava med spoloma
Sara Dragojević, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so opisani serijski in množicni morilci ter primerjava med moškim in ženskim spolom le-teh. Predstavljeni sta obe definiciji, njune znacilnosti in tipologija. Opisane so tudi faze serijskih umorov ter delitev storilcev na organizirane in neorganizirane morilce. Slednja velja za serijske morilce in pomaga policistom ter kriminalistom pri preiskovanju kraja zlocina. Zavedati se moramo, da ceprav je vec moških morilcev, ne smemo pozabiti tudi na ženske morilke. Pomembna je tipologija oziroma razvrstitev tako serijskih kot množicnih morilcev. Ta nam pove, na kakšen nacin storilci ali storilke morijo, kakšno je njihovo orožje, nacin in katere so njihove žrtve. Pri serijskih morilcih je tipologija razdeljena glede na spol, medtem ko je pri množicnih morilcih samo ena za oba spola. Obicajno velja, da so serijski morilci sociopati, medtem ko je vecina množicnih morilcev psihopatov. Pomembna je opredelitev in razumevanje omenjenih terminov, saj so med njima bistvene razlike, razumevanje obeh pojmov pa je lahko v veliko pomoc organom pregona pri iskanju in prijetju storilcev, pa naj gre za moške storilce ali ženske morilke. V empiricnem delu diplomske naloge smo za serijske morilce zajeli obdobje od leta 2000 do leta 2013, za množicne morilce pa obdobje petih let. S pomocjo internetnega iskanja clankov iz medijskih novic smo iz spletne strani Murderpedia.org in medijskega portala USA TODAY dobili potrebne podatke. V obeh primerih smo ugotovili, da prevladujejo moški storilci. Ženski spol je v manjšini. Serijske morilke tako zajemajo le 10 odstotkov, množicne morilke pa le 6,2 odstotka storilcev.
Keywords: morilci, serijski morilci, množični morilci, psihopati, sociopati, primerjava med spoloma, diplomske naloge
Published: 27.11.2014; Views: 719; Downloads: 587
URL Link to full text

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica