| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Sinteza fecu magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom za uporabo v biomedicinskih aplikacijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tinkara Kovačič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena sinteza bimetalnih FeCu magnetnih nanodelcev (MND). Uporabili smo prah železa in bakra ter ju z metodo mehanskega mletja v visokoenergetskem planetarnem mikromlinu mleli različno dolgo časa. Namen diplomske naloge je bil pridobiti in preučiti sintetizirane delce, ki bodo z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC) uporabni za zdravljenje na področju magnetne hipertermije. Pri eksperimentalnem delu smo preučevali vpliv treh parametrov, to so masno razmerje med mlevnimi kroglicami in mletim materialom, čas mletja ter vrsta materiala mlevne opreme. Vsem delcem smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) določili TC in nekatere dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Pri mletju v mlevni opremi iz cirkonijevega dioksida, pod pogoji inertne atmosfere in s kroglicami premera 10 mm, smo najprej spreminjali masno razmerje. Ob tem smo ugotovili, da ima po 10 urnem mletju najnižjo TC zlitina z razmerjem 15:1. S tem razmerjem smo nadaljevali in daljšali čas mletja vse do 35 h. Po 35 h mletja smo s pomočjo modificirane TGA določili TC, ki je znašala 51 °C, kar je najbližje terapevtskemu območju za uporabo v magnetni hipertermiji (41-46 °C). Mletje smo nadaljevali v posodah iz nerjavečega jekla s kroglicami premera 5 mm, tokrat smo mleli v zračni atmosferi. Izvedli smo 10, 15 ter 25 urno sintezo. Vse dobljene TC bimetalne zlitine so bile višje v primerjavi z mletjem v opremi iz cirkonijevega dioksida. Končni rezultat raziskave prikazane v diplomskem delu izpostavlja, da so čas, material mlevne opreme in velikost mlevnih kroglic faktorji z največjim vplivom na lastnosti sintetiziranih FeCu MND.
Keywords: FeCu, bimodalna zlitina, magnetni nanodelci, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija
Published in DKUM: 14.09.2023; Views: 527; Downloads: 58
.pdf Full text (1,64 MB)

2.
SSinteza magnetnih nanodelcev za uporabo v biomedicini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Karin Turner, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali magnetne nanodelce z uporabo visokoenergetskega planetarnega mlina. Prah železa in bakra smo mleli v inertni in zračni atmosferi, pri čemer smo spreminjali čas mletja in sestavo vzorca. Namen diplomskega dela je bil raziskati ali lahko s pomočjo mletja sintetiziramo zlitino FeCu s Curiejevo temperaturo (T_C), ki bi bila znotraj terapevtskega območja za uporabo v magnetni hipertermiji (MH). Sintezo FeCu nanodelcev smo začeli z mletjem v zračni atmosferi. Spreminjali smo sestavo vzorca in podaljševali čas mletja. Vsem vzorcem smo s pomočjo modificirane termogravimetrične analize (TGA) izmerili T_C. Najboljši rezultat smo dobili po 25 urnem mletju vzorca s sestavo Fe_40 Cu_60, vendar so meritve T_C pokazale, da so v produktu prisotni železovi oksidi in nekaj nezreagiranega železa. Vzorec enake sestave mlet 20 h smo dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG), ki je potrdila, da med mletjem v zračni atmosferi prihaja do neželene oksidacije. Za primerjavo smo tri vzorce zmleli tudi v inertni atmosferi argona. Produkti, ki smo jih dobili niso vsebovali železovih oksidov, so pa vsebovali nezreagirano železo. Rezultati kažejo, da je za uspešno sintezo FeCu nanodelcev ključna inertna atmosfera. Glede na to, da je pri samem mletju ostalo še tudi nezreagirano železo bo v nadaljevanju potrebno razmišljati v smeri spreminjanja parametrov, ki bodo vodili v uporabo FeCu nanodelcev na področju MH.
Keywords: magnetni nanodelci, FeCu, mehansko mletje, biomedicinske aplikacije, magnetna hipertermija
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 690; Downloads: 106
.pdf Full text (3,94 MB)

3.
Sinteza funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev z visokoenergetskim mlinom za uporabo v biomedicini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lana Embreuš, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja sintezo magnetnih nanodelcev z mletjem prahu niklja in bakra v visokoenergetskem planetarnem mlinu. Med eksperimentalnim delom smo spreminjali različne parametre, in sicer čas mletja, sestavo in čas prepihovanja mlevne posodice. Naš namen je bil raziskati, kako ti parametri vplivajo na Curiejevo temperaturo (TC) in doseči takšno, ki bi bila znotraj terapevtskega območja uporabe v magnetni hipertermiji. Sintetizirali smo NiCu nanodelce različnih sestav v inertni atmosferi argona. Začeli smo z mletjem enake sestave različno dolgo in najboljši rezultat dobili s časom mletja 5,5 h. Vsem vzorcem smo z modificirano termično analizo (TGA) izmerili TC, najbolj optimalnega pa okarakterizirali še z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG), ki je potrdila, da je nastala zlitina z velikostjo nanodelcev okrog 10 nm. Na začetku smo določili čas prepihovanja z argonom 10 min, vendar smo z mletjem dokazali, da bi bilo za zagotovitev inertne atmosfere dovolj že 5 min prepihovanja. Zanimalo nas je, kako se spreminja TC, če spremenimo sestavo, čas mletja pa ostane konstanten. Rezultati kažejo, da se z večanjem vsebnosti niklja TC viša, dokazali pa smo tudi, da vse sestave z vsebnostjo niklja med 72,5 % in 75 % doprinesejo k TC, ki se nahaja v območju primernem za magnetno hipertermijo.
Keywords: magnetni nanodelci, NiCu, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, biomedicinske aplikacije, magnetna hipertermija
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 650; Downloads: 96
.pdf Full text (2,53 MB)

4.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE SULFIDOV PREHODNIH KOVIN 4. PERIODE (MxSy; M = Zn, Ni, Co)
Katja Lečnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo sintetiziranja sulfidov prehodnih kovin 4. periode (MxSy; M = Zn, Ni, Co) s pomočjo mehanokemijske metode. Pri tem smo uporabljali visokoenergijski kroglični mlin SPEX 8000M. Vzorce, dobljene z mletjem, smo analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), za segrevanje nekaterih produktov pa smo uporabili napravo za termogravimetrično analizo (TGA). Namen te študije je bil spoznavanje mehanokemijskih metod, rentgenske praškovne difrakcije in aparata za termogravimetrično analizo. To diplomsko delo opisuje rezultate vseh izvedenih sintez in metode s katerimi smo prišli do teh rezultatov. Ugotovili smo, da je uporaba mehanokemjskih metod za sintezo sulfidov prehodnih kovin 4. periode lahko učinkovita.
Keywords: mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, mlin SPEX 8000M, cinkov sulfid, nikljev sulfid, kobaltov sulfid, mletje
Published in DKUM: 17.10.2016; Views: 1764; Downloads: 125
.pdf Full text (2,22 MB)

5.
Matematični model rezultatov analiz v higienski papirni industriji
Petra Bračko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela je popis delovanja procesa na papirnem stroju 6 za različne vrste papirja, ki jih na tem stroju izdelujemo in pripadajoče nastavitve na stroju. Nastavitve papirnega stroja vplivajo na kvaliteto papirja, kar smo ugotovili s pripadajočimi analizami v procesu in analizami izdelanega papirja. Rezultati kažejo, da je pri višji porabi energije višja stopnja mletja papirja kot pri nižji porabi energije. Ugotovili smo, da z uporabo kvalitetnejšega surovinskega vnosa porabimo manj energije. Izdelan papir na papirnem stroju 6 smo spremljali še naprej v nadaljnjih fazah proizvodnje pri predelavi na 10. liniji. Tudi pri izdelavi končnih izdelkov na 10. liniji smo popisali nastavitve na stroju in opravili pripadajoče analize končnih izdelkov. Rezultati analiz kažejo, da je kvaliteta končnega izdelka odvisna od različnih nastavitev na stroju, saj če zmanjšamo pritisk mikro makro valjev toaletna papir postane nekompakten in ni primeren za prodajo. Zato je pomembno, da najdemo optimalne nastavitve na stroju, ki omogočajo nemoten proces predelave toaletnega papirja.
Keywords: kvaliteta, nastavitev stroja, surovine, mletje, toaletni papir
Published in DKUM: 21.10.2015; Views: 1592; Downloads: 119
.pdf Full text (2,36 MB)

6.
Atomizacija frit
Tadej Lešer, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Frite so steklaste snovi in so glavna surovina za nastanek emajlov in keramičnih prevlek. Nastanejo s taljenjem v talilnih pečeh, čemur sledi hitra ohladitev taline in tvorba grobega granulata. Za nanos na ustrezno površino se venomer meljejo, večinoma v velikih bobnastih mlinih, kar je časovno dolgotrajno in energetsko neugodno. Na drugi strani tehnologija vodne atomizacije, ki se v svetu večinoma uporablja za proizvodnjo kovinskih prahov, omogoča torbo prahov direktno ob ohlajanju taline. Enostavnost procesa in njegova velika prilagodljivost sta nas privedli, da smo se odločili raziskati možnost uporabe te tehnologije za tvorbo prašnatih frit. Študija je temeljila na raziskavi dveh kompozicijsko različnih frit, frite A in B, ki smo ju primerjali s fritami enakih vhodnih sestav, proizvedenih po klasičnem postopku izdelave. Primerjali smo kemijske in fizikalne lastnosti atomiziranih in ne-atomiziranih (klasično taljenih) prahov frit, kakor tudi emajlov, nastalih iz njih. Prahove smo s pomočjo modernih preiskovalnih metod, kot so: rentgenska fluorescenčna spektrometrija, rastrska elektronska mikroskopija, diferencialna dinamična kalorimetrija s termogravimetrično analizo, dilatometrija itd., podrobno okarakterizirali in ovrednotili. Emajlom smo ocenili njihovo površino, veznost, barvno usklajenost in kislinsko odpornost. Rezultati študije so pokazali, da obstaja velika možnost za uporabo te tehnologije za tvorbo prašnatih frit. Velikost in morfologija prahov sta bili odvisni predvsem od kemijske sestave frit in atomizacijskih parametrov. Atomizirani prahovi so v primerjavi z ne-atomiziranimi izkazovali popolnoma drugačno morfologijo, pri čemer je bolj viskozna frita (frita A) tvorila bolj nepravilne delce, manj viskozna (frita B) pa sferične. Klasično taljeni friti sta obe izkazovali morfologijo tipično za nastanek prahov s procesom mletja, vidni so bili značilno odrezani robovi in ploskve. Z razvitjem enačbe za izračun časa strjevanja (tstr) in z upoštevanjem izračuna časa sferoidizacije (tsfr) smo pridobili model, ki opisuje obliko delcev posameznih velikosti, ob spremembi procesnih parametrov ter lastnosti frit. Izračunana časovna razmerja (R(tstr/tsfr)) so uspešno potrdila nastalo morfologijo atomiziranih frit. Opazili smo tudi izredno močno interakcijo med delci ter med delci in razprševalnim sredstvom (vodo), ki je imela velik vpliv na končno morfologijo. Delci so se pri interakciji poškodovali, deformirali in preoblikovali, kar je pri fritah v primerjavi s kovinskimi sistemi zaradi njihove krhkosti še bolj zaznano. Velikostna porazdelitev delcev je bila odvisna od viskoznosti frit oziroma od stopnje pregretja taline, pri čemer smo za frite dognali, da potrebujejo za uspešno atomizacijo, zaradi svoje velike viskoznosti, višjo temperaturo pregretja (okoli 300–400 °C), kakor kovine in zlitine. Bolj fine porazdelitve so se med drugim tvorile ob višjem tlaku razprševalnega sredstva ter manjši izlivni odprtini vmesne posode (tundisha). Tako atomizirani, kot ne-atomizirani prahovi so imeli podobne lastnosti, pri čemer so atomizirane frite, zaradi višje hitrosti ohlajanja dosežene pri atomizaciji, imele višjo temperaturo steklastega prehoda (Tg) kakor tudi ostale transformacijske temperature (temperatura sintranja, zmehčanja itd.). Emajli atomiziranih frit so imeli podobne kemijske, mehanske in optične lastnosti, kar potrjuje ustreznost uporabljene tehnologije atomizacije. Izračun ekonomske upravičenosti procesa je pokazal, da bi se nam ob predvidenih stroških in prihodkih, ki se vsekakor lahko spremenijo (nižja nakupna cena naprave, boljša optimizacija porabljene energije itd.) in znatno zmanjšajo čas vračanja naložbe, investicija v vodno atomizacijo za proizvodnjo prahov frit povrnila v okoli 35,5 letih.
Keywords: frite, emajli, vodna atomizacija, mikrostroktura, mletje
Published in DKUM: 30.01.2015; Views: 2190; Downloads: 321
.pdf Full text (54,16 MB)

7.
Magnetni nanodelci na osnovi zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji
Janja Stergar, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorskem delu smo obravnavali sintezo in karakterizacijo nanodelcev zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. V prvem delu smo pripravili zlitine NiCu in NiCr s tremi različnimi sinteznimi postopki: mehansko mletje, sinteza s pomočjo mikroemulzij in sol-gel metoda, pri čemer smo preučevali reakcijske pogoje posamezne sinteze. Sledila je karakterizacija pridobljenih zlitin s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, transmisijske elektronske mikroskopije, magnetnih meritev, meritev Curiejeve temperature in kalorimetričnih meritev. S pomočjo mehanskega mletja smo uspeli sintetizirati zlitine NiCu in NiCr, z različnimi sestavami, v inertni atmosferi dušika. Kot rezultat smo dobili superparamagnetne nanodelce, njihova ocenjena velikost je okrog 14 nm za NiCu in 11 nm za NiCr. Pomerjene vrednosti Curiejevih temperatur rastejo z naraščanjem vsebnosti niklja. Vzorca sestave Ni72Cr28 in Ni72.5Cu27.5 imata Curiejevo temperaturo, ki je v območju od 42 °C do 46 °C, kar ustreza uporabi v magnetni hipertermiji. Pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja se delci zelo dobro odzivajo. Dosežene stacionarne temperature so prav tako v območju uporabe v magnetni hipertermiji. S pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije smo ugotovili, da je porazdelitev velikosti delcev široka, da so sintetizirani nanodelci sestavljeni iz večjih agregatov, da so nehomogeni, kar pripisujemo posledicam mehanskega mletja. S pomočjo mikroemulzijske metode smo sintetizirali nanodelce zlitin NiCr in NiCu, ti imajo ožjo porazdelitev velikosti, vendar pa so nehomogeni, saj so oksidacijski potenciali kovin različni in dobimo tako imenovano "core-shell" strukturo. Homogenizacija pri zlitinah NiCr ni bila uspešna, medtem ko smo zlitine NiCu uspeli ustrezno prevleči z 10 nm plastjo silike oziroma smo jih vgradili v matrici NaCl, da smo preprečili aglomeracijo med samo homogenizacijo. Homogenizacija pri zlitinah NiCu je bila uspešna, kar kaže Curiejeva temperatura. Specifična magnetizacija za oblečene delce je veliko manjša kot za neoblečene, kar je posledica diamagnetne prevleke SiO2, vendar pa lahko to prevleko poljubno tanjšamo oziroma odstranimo s pomočjo raztopine NaOH, prav tako lahko odstranimo tudi matrico NaCl. Vzorcem smo določili še specifično absorpcijsko hitrost (SAR), ki narašča z naraščajočim magnetnim poljem. Sol-gel metoda se je izkazala kot najuspešnejša za sintezo zlitin NiCu z različnimi sestavami, saj smo kot rezultat dobili okrogle monodisperzne nanodelce. Pripravili smo homogene zmesi kovinskih oksidov v SiO2 matrici s kalcinacijo prekurzorjev v gelu in naknadno homogenizacijo in redukcijo produkta v cevni peči v inertni atmosferi Ar/H2. Velikost delcev, ocenili smo jo s pomočjo Sherrerjeve formule, magnetnih meritev in s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije, je znašala okrog 16 nm. S pomočjo raztopine NaOH in hidrazina smo SiO2 uspešno izlužili. Curiejeve temperature vzorcev naraščajo z naraščajočo vsebnostjo niklja in so v okviru predvidenih temperatur za uporabo v magnetni hipertermiji. Tudi vrednosti magnetizacije in temperaturni odziv v kalorimetru rasteta z naraščajočo vsebnostjo niklja.
Keywords: magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, mehansko mletje, mikroemulzijska metoda, sol-gel metoda, silika, magnetna tekočina
Published in DKUM: 09.05.2014; Views: 2871; Downloads: 354
.pdf Full text (3,53 MB)

8.
Zanesljivost in obvladovanje stroškov v procesu razvoja izdelka v podjetju Noži Ravne, d.o.o.
Gašper Oswald, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu sem preučil proces razvoja izdelka v podjetju Noži Ravne, d. o. o., ter podal analizo stroškov ob zagotavljanju zanesljivosti. Na osnovi teoretičnih izhodišč sem s pomočjo pridobljenih informacij o izdelovalnem postopku izvedel FMEA analizo procesa (analiza možnih napak in posledic). Sledeče je bilo ugotovljeno, kateri so kritični faktorji, ki vplivajo na zanesljivost pri procesu izdelave in so stroškovno nezanemarljivi. Izhajajoče iz časov in ostalih podatkov, ki so gledani iz tehnično-ekonomskega vidika pomembni za izvedbo kalkulacij stroškov in časa, sem določil predvideno lastno ceno izdelka. Ob upoštevanju časovnih veličin je bilo ugotovljeno, kakšna so odstopanja normiranih in dejanskih časov. Izsledki iz rezultatov dajo vedeti, da so ti lahko pomemben podatek za optimiranje sistema pri načrtovanju tehnologije in razvoja izdelka v prihodnje.
Keywords: razvoj izdelka, zanesljivost, metoda FMEA, stroški, inovacija, kalkulacija, čas izdelave, nož za mletje plastičnih mas
Published in DKUM: 25.10.2013; Views: 2180; Downloads: 154
URL Link to full text

9.
RAZVOJ TEHNOLOŠKEGA PROCESA PRIDOBIVANJA PREHRAMBENIH KALCIJEVIH FOSFATOV
Tanja Tatjana Medveš, 2013, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati razvoj tehnološkega procesa proizvodnje prehrambenih kalcijevih fosfatov s poudarkom na sušenju z razprševanjem. V TKI Hrastnik smo edini proizvajalci prehrambenih kalcijevih fosfatov v Sloveniji, prav tako je na razpolago zelo malo literature o proizvodnih postopkih pridobivanja le-teh, zato se pri razvoju tehnološkega postopka opiramo predvsem na zahteve kupcev, ki določajo, kakšen naj bo produkt. Seveda je potrebno upoštevati tudi zahteve, ki jih narekujejo predpisi. Prva faza razvoja tehnološkega procesa prehrambenih kalcijevih fosfatov je potekala v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani, kjer smo na pilotni napravi testirali in definirali procesne parametre kot so pH vrednost napajalne raztopine (slurry-ja), temperatura reakcije, vstopna in izstopna temperatura napajalne raztopine za sušenje na razpršilnem sušilniku. Druga faza razvoja prehrambenih kalcijevih fosfatov pa je prenos iz pilotne naprave v proizvodni proces, kjer smo definirali še preostale procesne parametre, kot so pretok napajalne raztopine na razpršilni disk, hitrost razprševanja oziroma hitrost vrtenja razpršilnega diska. Ugotovili smo, da samo s sušenjem in sejanjem ne dosežemo ustrezne porazdelitve velikosti delcev, prav tako pa samo s povečanjem hitrosti razprševanja problema neustrezne porazdelitve velikosti delcev ne rešimo. Potrebna je še dodatna operacija in to je mletje.
Keywords: kalcijevi fosfati, sušenje, sušenje z razprševanjem, porazdelitev velikosti delcev, mletje
Published in DKUM: 26.09.2013; Views: 2982; Downloads: 262
.pdf Full text (4,86 MB)

10.
SINTEZA Mg 1+x Fe 2-2x Ti x O 4 NANODELCEV S SPREMENLJIVO CURIEJEVO TEMPERATURO
Barbara Petovar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z različnimi sestavami po dveh različnih postopkih; s sol-gel metodo in mehanokemijsko metodo. Vzorce, sintetizirane po sol-gel postopku, smo naknadno različno termično obdelali. Drugo vrsto vzorcev smo sintetizirali z različno dolgo trajajočim mehanskim mletjem v mlinu. Na koncu smo vse vzorce analizirali na rentgenskem praškovnem difraktometru (XRD) in jim z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) določili Curiejeve temperature. Rezultati kažejo, da pri sintezah nismo dobili delcev s popolno Mg1+xFe2-2xTixO4 sestavo. Analize na rentgenskem praškovnem difraktometru so pokazale, da je v vzorcih prisoten hematit. Pri primerjavi difraktogramov večih vzorcev smo ugotovili, da termična obdelava vzorcev z višjimi temperaturami in vmesnim mletjem zmanjšuje vsebnost hematita v vzorcih, saj so sintetizirani delci večji in bolj homogeni, vendar nimajo želene sestave. Za želeno dobro homogeno sestavo glede na vhodne količine reaktantov bi bila tako potrebna še nadaljnja termična obdelava vzorcev. Na koncu smo vzorcem določili še Curiejeve temperature. Ugotovili smo, da imajo sintetizirani vzorci visoke Curiejeve temperature. Vzorci, sintetizirani z mehanokemijsko metodo, imajo nižje Curiejeve temperature kot vzorci, sintetizirani s sol-gel metodo. Za dosego ustrezne Curiejeve temperature magnetnih nanodelcev, torej za uporabo teh v hipertermiji, je potrebna nadaljnja kemijska obdelava vzorcev.
Keywords: magnetni nanodelci, sol-gel metoda, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, hipertermija
Published in DKUM: 05.09.2013; Views: 2361; Downloads: 259
.pdf Full text (1,88 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica