Search the digital library catalog

Abstract: Vedno zgodnejša uporaba družbenih omrežij in poplava nepreverjenih informacij iz različnih kanalov pripelje do pomanjkanja orodij za ocenjevanje prejetih informacij. Še posebej ranljiva kategorija so mladostniki, saj se psihološki procesi pri njih odvijajo drugače. Bolj zaupajo vrstnikom in pomembna jim je družbena potrditev. Raziskovali smo, ali prisotnost hiperpovezave in pokroviteljstva ter družbena potrditev vplivajo na zaznavanje verodostojnosti informacij v objavah na družbenem omrežju Facebook. Med zadnjo triado mariborskih osnovnošolcev smo izvedli anketni vprašalnik in prejeli 176 odgovorov, izmed katerih smo upoštevali le uporabnike Facebooka (n = 52). Ugotavljamo, da je družbeno omrežje Facebook veliko manj uporabljano, kot smo pričakovali. Podatek sledi svetovnim trendom upadanja uporabe tega družbenega omrežja med mladostniki. Ugotovili smo, da prisotnost hiperpovezave in družbene potrditve pozitivno vpliva na verodostojnost sporočila objave, medtem ko pokroviteljstva nanjo ne vplivajo. Rezultati so pomembni predvsem za starše, učitelje in druge akterje v izobraževanju mladostnikov. Izjemno pomembno je poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na zaznavo verodostojnosti informacij med mladostniki, da so jih zmožni sami prepoznati in primerno reagirati.
Keywords: zaznavanje verodostojnosti, verodostojnost informacij, družbeni mediji, Facebook, mladostniki
Published: 18.10.2021; Views: 19; Downloads: 2
Full text (1,71 MB)

Abstract: Uvod: V zaključnem delu smo opisali norovirozo, kakšna je njena klinična slika, diagnostika ter zdravljenje. Prav tako smo predstavili ukrepe za preprečevanje norovirusnih okužb ter opisali kakšna je vloga medicinske sestre pri obvladovanju te bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pridobili podatke o ozaveščenosti študentov zdravstvene nege o norovirozah. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so študentje zdravstvene nege zadovoljivo ozaveščeni o načinih prenosa virusa, klinični sliki, diagnostiki ter dovzetnosti bolezni. Kar 98,6 % študentov prepozna ustrezne načine za obvladovanje in preprečevanje norovirusne okužbe. Slabše so le ozaveščeni glede obstoja cepiva, namreč 21,1 % jih še vedno meni, da v Sloveniji cepivo obstaja. Razprava in sklep: Medicinske sestre ter ostalo zdravstveno osebje mora biti dobro ozaveščeno in usposobljeno o pravilnih ukrepih preprečevanja te bolezni, saj se izbruhi lahko pojavijo kljub upoštevanju protokolov. Dobro usklajen in multidisciplinaren odziv bo zmanjšal posledice izbruha.  
Keywords: mladostniki, nalezljiva bolezen, medicinska sestra, ozaveščenost
Published: 30.08.2021; Views: 79; Downloads: 6
Full text (645,01 KB)

Abstract: Mladostniki odraščajo v dobi modernih komunikacijskih tehnologij, ki se razvijajo iz dneva v dan. Prav zato je njihovo zaupanje v te tehnologije in svetovni splet veliko, morda celo preveliko. Zaradi tega je naš cilj izvesti raziskavo, v sklopu katere bomo proučili, koliko mladostniki vedo o spletnem socialnem inženiringu ter v kolikšni meri se zavedajo izpostavljenosti in nevarnosti tovrstnih napadov. Diplomsko delo sestoji iz dveh delov. V teoretičnem delu smo podali teoretične osnove s področja informacijske varnosti. Opredelili smo kaj je socialni inženiring, njegove vrste, ter motive napadalcev. Posebej smo se osredotočili na spletni socialni inženiring. Opisane so tudi vrste napadalcev in posledice napadov. V raziskovalnem delu smo si postavili raziskovalna vprašanja o zavedanju mladostnikov glede nevarnosti spletnega socialnega inženiringa. S pomočjo namensko pripravljenega vprašalnika smo izvedli raziskavo. Prejete anketne vprašalnike smo uredili, statistično obdelali, ter rezultate ustrezno predstavili. Rezultati raziskave kažejo, da je stopnja ozaveščenosti glede spletnega socialnega inženiringa proučevane populacije razmeroma nizka. Statistično značilnih razlik ni bilo moč potrditi niti glede na posamezno starostno skupino (14-19 let in 20-25 let) niti glede na spol anketirancev.
Keywords: socialni inženiring, mladostniki, internet, grožnja, informacijska varnost
Published: 06.08.2021; Views: 155; Downloads: 30
Full text (2,86 MB)

Abstract: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Keywords: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Published: 18.03.2021; Views: 237; Downloads: 37
Full text (2,49 MB)

Abstract: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Keywords: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Published: 22.01.2021; Views: 246; Downloads: 74
Full text (905,30 KB)