1. Komunikacija z otroki z motnjo avtističnega spektraUlla Krajnc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Komunikacija z otroki z avtizmom je ključnega pomena za njihov razvoj, vključevanje v okolje in kakovost življenja. Kljub težavam njihovega izražanja in razumevanja obstajajo številne verbalne in neverbalne intervencije, ki lahko učinkovito izboljšajo interakcijo in omogočijo boljše razumevanje njihovih potreb. Komunikacija z njimi zahteva prilagoditev intervencij glede njihove specifičnosti in invalidnosti.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v angleškem jeziku brez časovnih omejitev. Znanstveno literaturo smo iskali v CINAHL Ultimate (EBSCOhost), PsychARTICLES (EBSCOhost), PubMed, ScienceDirect in dodatno v Google Scholar. Članke, ki so ustrezali našim kriterijem in omejitvam, smo vključili v podrobno analizo ter jih razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov. Podatke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: V končno raziskavo smo vključili 11 raziskav. Ugotovili smo, da se z verbalnimi in neverbalnimi komunikacijskimi intervencijami spontana komunikacija otrok z avtizmom izboljša, povedo več (novih) besed, besede so bolj razumljive, poveča se socialno-komunikacijsko vedenje, poveča se čas, preživet v igri, namenjeni razvoju, vzpostavijo se boljši odnosi s starši, zmanjša se problematično vedenje.
Razprava in zaključek: Za najbolj učinkovite verbalne intervencije so se izkazale jasnost in enostavnost komunikacije, ponavljanje besed, prilagoditev hitrosti govora, uporaba konkretnih izrazov. Pri neverbalnih intervencijah smo izpostavili slike, simbole, očesni stik, govorico telesa. Rezultati kažejo, da kombinacija verbalnih in neverbalnih intervencij ter individualni pristop omogočata boljšo vključitev otrok z avtizmom v komunikacijske interakcije.
Keywords: Medosebni odnosi, terapevtske intervencije, otroci in mladostniki, avtizem
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 53
 Full text (1,19 MB) |
2. Najpogosteje uporabljene prepovedane substance med mladostnikiUrška Čelan, 2024, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Mladostništvo je obdobje intenzivnih sprememb, ki prinašajo povečano radovednost, zato mladostniki v tem času pogosto preizkušajo svoje meje pri eksperimentiranju s prepovedanimi substancami. Posledice uživanja teh substanc so lahko zelo resne, saj lahko poleg neposrednih zdravstvenih učinkov, kot so poškodbe, zastrupitve in duševne motnje, dolgotrajna uporaba substanc vodi v razvoj odvisnosti, slabše akademske dosežke, družbene izolacije in težave pri vključevanju v družbo. Namen našega zaključnega dela je s pregledom literature raziskati, katere so najpogosteje uporabljene prepovedane substance med mladostniki.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo, ki smo jo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: Pubmed, CINAHL Ultimate (EBSCOhost Web) in ScienceDirect (Elsevier). Z Boolovimi operaterji smo poiskali niz ključnih besed. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama ter na podlagi hierarhije dokazov izvedli oceno moči dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 člankov. Ugotovljeno je bilo, da mladostniki že od 13. leta dalje v veliki meri posegajo po prepovedanih substancah, sploh alkoholu, nikotinu in marihuani. Pomembno vlogo nosijo medicinske sestre, saj lahko z zgodnjim prepoznavanjem znakov uporabe substanc pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju tveganj.
Razprava in zaključek: Problem uporabe prepovedanih substanc med mladostniki je vse bolj zaskrbljujoč, saj ogroža njihovo zdravje, varnost in prihodnost. Potrebno bi bilo poenotenje zakonov in večja ozaveščenost glede posledic uporabe po svetu, saj se je uporaba substanc v zadnjih letih precej razširila.
Keywords: mladostniki, uporaba, prepovedane substance
Published in DKUM: 23.12.2024; Views: 0; Downloads: 59
Full text (1,60 MB) |
3. Učinkovitost mobilnih aplikacij za ozaveščanje mladostnikov o tvegani rabi alkoholaValentina Kosi, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Tvegano pitje alkohola pri mladostnikih je resen problem sodobnega časa. Mobilne aplikacije v tem času predstavljajo zelo dostopno sredstvo za kakovostno ozaveščanje mladostnikov. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost mobilnih aplikacij za ozaveščanje mladostnikov o tvegani rabi alkohola.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature z iskanjem v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL ULTIMATE (EBSCOhost), Cochrane Library in ScienceDirect. Raziskave smo razvrstili v hiearhijo dokazov. Potek iskanja in pregleda smo prikazali v PRISMA diagramu. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli.
Rezultati: Od 161 raziskav je bilo identificiranih 6 raziskav, ki so bile sistematični pregled literature (n = 1), posamezne randomizirane kontrolirane raziskave (n = 3), raziskave mešanih metod (n = 1) ter kvalitativne raziskave (n = 1). Raziskave so pokazale, da mobilne aplikacije, mobilna sporočila, program za zmanjšanje tveganega pitja alkohola in kratke intervencije učinkovito ozaveščajo mladostnike o tvegani rabi alkohola.
Razprava in zaključek: Mobilne aplikacije lahko z ustreznimi intervencijami zmanjšajo tvegano pitje alkohola pri mladostnikih, saj izkoriščajo razvoj mobilne tehnologije in priljubljenost telefonov med mladimi.
Keywords: mobilne aplikacije, mladostniki, alkohol
Published in DKUM: 19.11.2024; Views: 0; Downloads: 44
Full text (691,80 KB) |
4. eZdravje in mladostniška socialna anksioznostRebeka Arbeiter, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Veliko mladih posameznikov, ki trpijo zaradi socialne anksioznosti, se sooča z ovirami pri zdravljenju in neradi iščejo strokovno pomoč. Tehnološko podprte terapije zagotavljajo dodatne terapevtske možnosti in lahko pomagajo premagati omejitve tradicionalnega zdravljenja socialne anksioznosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv eZdravja na lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Iskanje literature v angleškem jeziku je potekalo v podatkovnih bazah Web of Science, PubMed, Cochrane Library ter CINAHL Ultimate. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom. Sintezo zbranih podatkov smo prikazali s pomočjo sintezne tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 raziskav, od katerih je ena raziskava spadala v tretji nivo, pet raziskav pa v drugi nivo. Ugotovili smo, da intervencije na področju eZdravja, predvsem internetna kognitivna-vedenjska terapija (ICBT), ponujajo obetavno pot za lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Razprava in zaključek: Zaradi dostopnosti, razširljivosti, personalizacije, interaktivnosti in možnosti stroškovne učinkovitosti je eZdravje obetaven pristop za zagotavljanje z dokazi podprtega zdravljenja in preprečevanja socialne anksioznosti pri mladostnikih. Vendar je potrebnih še več raziskav za ugotavljanje učinkovitosti različnih vrst digitalnih intervencij ter njihove dolgoročne učinke.
Keywords: eZdravje, mladostniki, socialna anksioznost, lajšanje simptomov
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 68; Downloads: 35
Full text (925,17 KB) |
5. Spolno nasilje nad otroki in mladostniki v obdobju interneta in socialnih omrežij : magistrsko deloAnja Zorman Puher, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko preteklega spletnega spolnega nasilja med študenti slovenskih univerz. Nasilje na internetu je kompleksen pojav, ki prizadene veliko mladih in pusti dolgotrajne posledice. V teoretičnem delu naloge so opredeljeni ključni pojmi, kot so spolno nasilje, njegove oblike in posledice za otroke in mladostnike. Posebno pozornost smo namenili spletnemu nadlegovanju, spletnemu spolnemu izsiljevanju, neželenemu pošiljanju spolnih vsebin in drugim oblikam spletnega nasilja. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo izkušenj študentov s spletnim spolnim nasiljem. Raziskava je temeljila na vzorcu 182 študentov različnih fakultet. Rezultati so pokazali, da je 35 % udeležencev izkusilo neko obliko spletnega spolnega nasilja. Nadaljnje ugotovitve so razkrile, da so ženske statistično značilno bolj izpostavljene spletnemu spolnemu nasilju kot moški, kar potrjuje spolno diferenciacijo tveganja. Raziskava je prav tako potrdila, da največji delež spolnega nadlegovanja ali zlorabe na spletu doživijo mladostniki med 15. in 19. letom, kar poudarja ranljivost te starostne skupine. Analiza je pokazala šibko pozitivno korelacijo med povečanjem starosti in prvo izpostavljenostjo nasilju. Glede na to, da se bo večina otrok in mladostnikov v svojem življenju srečala z neko obliko spletnega spolnega nasilja, je po našem mnenju nujno, da se ozaveščanje o nevarnostih vključi kot obvezna komponenta izobraževalnih programov.
Keywords: spolno nasilje, spletno spolno nadlegovanje, spletna spolna zloraba, otroci, mladostniki, socialna omrežja, magistrska dela
Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 92; Downloads: 64
Full text (1014,34 KB) |
6. Učinki socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov v različnih starostnih skupinah : magistrsko deloManja Doberšek, 2024, master's thesis Abstract: V obdobju adolescence mladostniki najbolj oblikujejo svojo samopodobo, na izoblikovanje le-te pa vpliva več dejavnikov. V največji meri imajo velik vpliv na to njihovi vrstniki in prijatelji, ki jim podajajo svoja mnenja, kako jih oni vidijo. Na podlagi teh mnenj si mladostniki izoblikujejo svojo samopodobo. Velik vpliv na mladostnikovo samopodobo pa imajo v zadnjem času tudi socialna omrežja, kjer se mladostniki predstavljajo, delijo osebne informacije in objavljajo fotografije in svoja mnenja. Še posebej na mladostnike vplivajo odzivi njihovih prijateljev na objave , na katere se odzivajo. Namen naše magistrske naloge je bil, da s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom ugotovimo, kako socialna omrežja učinkujejo na samopodobo mladostnikov in ali se glede na obdobje šolanja in starost med mladostniki pojavljajo razlike v učinkih socialnih omrežij na njihovo samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 317 mladostnikov, od tega je bilo 89 učencev, 108 dijakov in 120 študentov, starih do 25 let. Mladostniki so izpolnjevali anketni vprašalnik, kjer smo jih spraševali o različnih načinih in značilnostih uporabe socialnih omrežij, s pomočjo katerih smo prišli so rezultatov, ki so predstavljani v magistrski nalogi. V raziskavi smo prišli so rezultatov, ki so se ujemali z našimi predpostavkami o učinkih socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov. Ugotovili smo, da socialna omrežja negativno učinkujejo na samopodobo mladostnikov in da mladostniki učinkov socialnih omrežij na svojo samopodobo ne prepoznavajo.
Keywords: Samopodoba, socialna omrežja, mladostniki, negativni učinki
Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 115; Downloads: 135
Full text (1,51 MB) |
7. Vloga in kompetence svetovalnega delavca pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov : magistrsko deloNives Lazar, 2024, master's thesis Abstract: Nacionalni inštitut za javno zdravje nam daje vpogled v vedno večje zaznavanje težav otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja. V magistrskem delu z naslovom Vloga in kompetence svetovalnega delavca pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov smo želeli raziskati in ugotoviti, kakšni sta vloga in kompetence svetovalnega delavca pri zaznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov v šoli, kako kompetentne se čutijo svetovalni delavci pri prepoznavanju zgoraj omenjenih motenj, kje zaznavajo primanjkljaj v svojem znanju in kompetencah ter kakšno vlogo imajo pri izvajanju promocijskih in preventivnih dejavnosti. V raziskavi je sodelovalo 97 svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih šol. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih spletnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se svetovalni delavci zavedajo pomembnosti svoje vloge pri prepoznavanju motenj razpoloženja otrok in mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se čutijo dovolj kompetentne za prepoznavanje tovrstnih težav, da so tudi ustrezno pismeni na področju prepoznavanja motenj razpoloženja. Svetovalni delavci se dodatno in samoiniciativno izobražujejo, prav tako poznajo načine in korake ukrepanja. V primeru zaznavanja težav pri otroku ali mladostniku sodelujejo z ostalimi strokovnimi delavci, ki so z mladim v stiku, ga poznajo, hkrati se povežejo tudi z drugimi zunanjimi strokovnjaki.
Pojavile so se statistično značilne razlike pri pismenosti na področju prepoznavanja motenj razpoloženja pri starejših svetovalnih delavcih.
Keywords: svetovalni delavec, motnje razpoloženja, promocija in prevencija, otroci in mladostniki, vzgoja in izobraževanje
Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 118; Downloads: 55
Full text (1,28 MB) |
8. Vpliv epidemioloških ukrepov na odražanje depresije mladostnikih med pandemijo covida-19Ajda Fujs, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sleherna pandemija ima izjemen vpliv na vse ljudi, predvsem pa na mladostnike. Pandemijo je decembra 2019 povzročila močno nalezljiva koronavirusna bolezen COVID-19. Uvedeni epidemiološki ukrepi so vplivali zlasti na pet področij mladostniškega življenja: družinske odnose, odnose z vrstniki, izobraževanje, telesno aktivnost in duševno zdravje, s čimer so pripomogli k porastu mladostniške depresije, tj. epizodne kronične duševne motnje, za katero je značilno občutenje globoke žalosti. Zgodnje diagnosticiranje je težko, vendar prepotrebno za ustrezno zdravljenje.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu domače in tuje strokovne literature v podatkovnih bazah ScienceDirect in PuBMed. Z opisno (deskriptivno) metodo smo predstavili raziskovalni problem in opisali področje raziskovanja. Z metodo kompilacije in evalvacije smo povzemali, kritično primerjali in argumentirano ovrednotili strokovna stališča. Z metodo klasifikacije smo razvrščali terminološko izrazoslovje in definicije.
Rezultati: Zaradi epidemije COVIDA-19 sprejeti epidemiološki ukrepi so poslabšali družinsko mikroklimo mladostnikov, omejili njihovo interakcijo z vrstniki, vzpostavili neenake možnosti v učnem procesu zaradi izobraževanja na daljavoin okrnili za razvoj in zdravje potrebno telesno aktivnost. Posledično se je poslabšalo čustveno in duševno zdravje mladostnikov, kar je pripomoglo k porastu simptomatike mladostniške depresije.
Razprava in sklep: Mladostniki različnih starostnih skupin in iz različnih družbenih okolij so se različno soočali z vplivi epidemioloških ukrepov, vsekakor pa so nastale negativne kratko- in dolgoročne posledice za njihov telesni in duševni razvoj, ki bodo še dolgo terjale preprečevalne kurativne in preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Keywords: mladostniki, depresija, epidemija, COVID-19
Published in DKUM: 30.07.2024; Views: 200; Downloads: 106
Full text (1,11 MB) |
9. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloTinkara Koračin, 2024, master's thesis Abstract: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Keywords: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 148; Downloads: 53
Full text (742,02 KB) |
10. Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Šubelj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Keywords: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 149; Downloads: 51
Full text (638,03 KB) |
