| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 165
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko delo
Tinkara Koračin, 2024, master's thesis

Abstract: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Keywords: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 53; Downloads: 2
.pdf Full text (742,02 KB)

2.
Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Šubelj, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Keywords: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 65; Downloads: 23
.pdf Full text (638,03 KB)

3.
Vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov
Nikola Matejić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: COVID-19 je bolezen, ki je privedla do globalne pandemije po vsem svetu in pustila ogromne posledice na duševnem zdravju mladostnikov. Prizadela jih je v času izobraževanja in obdobju odraščanja, v katerem je socializacija največjega pomena. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Metode: V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene literature, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Pregledali in analizirali smo znanstveno literaturo in določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVIDA-19 močno posegla v življenje mladostnikov, kar se jasno odraža v njihovem psihičnem počutju. Posledice številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepoved druženja, izobraževanje na daljavo in omejitve študentskega dela, so pri mladostnikih sprožile povišano anksioznost, napade panike in stres. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da je pandemija COVIDA-19 povzročila številne težave, kot je poslabšanje duševnega zdravja študentov in pojav anksioznosti. Zato bi bilo smiselno vzpostaviti izboljšano socialno podporo in razviti ustrezne javnozdravstvene intervencije za obravnavo čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Keywords: pandemija COVIDA-19, mladostniki, anksioznost
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 8880; Downloads: 79
.pdf Full text (1,54 MB)

4.
Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacija
Karmen Osterc-Kokotovič, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Keywords: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 212; Downloads: 42
.pdf Full text (6,11 MB)

5.
Samomori na Koroškem
Marjeta Merzdovnik, Srečko Krope, 2006, published scientific conference contribution

Keywords: samomori, mladostniki, srednješolci, policijska dejavnost, Koroška
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 123; Downloads: 6
.pdf Full text (327,78 KB)

6.
Ocena epikardialnega maščevja in karotidnih arterij z magnetno resonanco pri otrocih s primarno arterijsko hipertenzijo
Nina Schweighofer, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Keywords: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 345; Downloads: 30
.pdf Full text (3,15 MB)

7.
Eksplicitna spolna spletna vsebina in mladostniki: indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja : indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja
Živa Pirc, 2023, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil izvesti pilotno kvalitativno študijo in osrednjo kvantitativno študijo ter ugotoviti, ali obstaja povezava med uporabo eksplicitnega spolnega spletnega gradiva in duševnim zdravjem ter tveganimi vedenji. V kvalitativni pilotni študiji (N = 4) smo uporabili metodo utemeljene teorije. Na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev smo izdelali konceptualni model razumevanja dinamike in vplivov eksplicitne spolne spletne vsebine na mladostnike. V osrednji kvantitativni študiji (N = 150) smo poleg demografskih vprašanj uporabili vprašalnike DASS-21, UCLA, WHO-5, CD-RISC-10, PPCS-6 in SRBS. Rezultati so pokazali, da mladostniki v primerjavi z mladostnicami pogosteje uporabljajo tako eksplicitno spolno spletno vsebino kot tudi dnevno uporabljajo več takih vsebin. Pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine je pozitivno povezana z depresivnostjo, s problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine, tveganim spolnim vedenjem, kajenjem in z alkoholom. Ugotovili smo tudi, da zgodnejša izpostavljenost eksplicitni spolni spletni vsebini napoveduje pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine in problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine; uporaba alkohola in tvegano spolno vedenje pa napovedujeta problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine. V luči teh ugotovitev, ki poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti, izobraževanju in intervencijah, bi bilo treba mladostnikom pomagati razviti zdrav odnos do spolnosti in kritično razmišljanje o eksplicitnih spolnih spletnih vsebinah.
Keywords: eksplicitna spolna spletna vsebina, indikatorji duševnega zdravja, tvegana vedenja, mladostniki
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 487; Downloads: 46
.pdf Full text (4,66 MB)

8.
Odzivi mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«: kvalitativna raziskava doživljanja slovenskih mladostnikov : magistrsko delo
Manja Hojnik, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o odzivih mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«. Predstavljeni so vplivi serije na spremembe v duševnem zdravju, vpliv na misli, čustva, telesne občutke in vedenjske spremembe pri mladostnikih. V teoretičnem delu je opisano obdobje mladostništva ter vpliv medijev in medijskega poročanja. Izpostavljeni so dejavniki tveganja, kjer sta natančneje opredeljena samomor in duševno zdravje. Opredeljen je tudi Wertherjev učinek medijskega poročanja. Sledi podrobnejša razčlenitev smernic za odgovorno poročanje medijev. V naslednjem delu je predstavljen pregled podatkov in vpliv serije »13 razlogov, zakaj« na duševno zdravje mladostnikov. V zaključku se osredotočimo tudi na varovalne dejavnike za duševno zdravje in težave mladostnikov pri iskanju pomoči. V kvalitativni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je večina intervjuvanih mladostnikov med ogledom in po ogledu serije »13 razlogov, zakaj« doživljala zlasti čustvene, vedenjske in telesne spremembe. Mladostniki so serijo v večini označili za poučno, vendar so mnenja, da so nekateri prizori v njej preveč nazorni, kar je vplivalo na njihove misli, čustva in telesne občutke. Mladostniki, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih negativnih posledic zaradi serije, vendar pa poročajo, da si želijo več ponujenih virov pomoči s strani izobraževalnih ustanov. Mladostniki zaznavajo, da le-te nudijo premalo podpore in ozaveščanja o problematičnem medijskem poročanju. Prav tako poročajo, da se v primeru stiske najraje obrnejo na družino in prijatelje. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da mladostniki niso dovolj informirani o raznih spletnih mestih in telefonskih linijah, kjer lahko v primeru stiske poiščejo pomoč.
Keywords: mladostniki, serija »13 razlogov, zakaj«, duševno zdravje, Wertherjev učinek, samomor, kvalitativni intervjuji
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 459; Downloads: 137
.pdf Full text (859,57 KB)

9.
Vpliv povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19
Lana Čeh, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Digitalna tehnologija je v zadnjih letih prevzela ves svet. Nenadno je naš svet v letu 2020 zajela tudi pandemija covida-19 in postala velik problem na različnih področjih. V življenja ljudi je prinesla različne omejitve (izolacija, distanciranje) in zato se je povečala uporaba digitalnih medijev. Metode: Literaturo smo sistematično pregledali in izvedli pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo kompilacije, analize in sinteze. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili enotni iskalni niz. Literaturo smo iskali v mednarodnih elektronskih bazah: PubMed, CINHAL in Medline. Število zadetkov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. V sintezni tabeli smo prikazali identificirane raziskave. Izvedli smo tematsko analizo. Rezultati: Izmed 748 identificiranih zadetkov smo jih v našo raziskavo vključili 10. Rezultati so pokazali tako pozitivne kot negativne učinke uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov. 80 % uporabljenih raziskav navaja negativne posledice za duševno zdravje mladostnikov. Razprava in zaključek: V narejeni raziskavi o vplivu povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19 smo odkrili negativne vplive digitalnih medijev. Digitalni mediji so porušili pozitivno duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19. Tako so se pri mladostnikih pojavili simptomi depresije, tesnobe, strahu, stresa in motenj spanja.
Keywords: digitalni mediji, duševno zdravje, mladostniki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 775; Downloads: 158
.pdf Full text (685,55 KB)

10.
Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja
Špela Zavratnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih zelo pogosto, saj se za njega odločijo, ko ne znajo drugače reagirati na neko situacijo, so v čustveni stiski. Največkrat je ravno družinsko nasilje tisto, ki je eden izmed vzrokov za to vedenje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati povezanost družinskega nasilja in samopoškodovalnega vedenja mladostnikov. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno iskalnik Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 18 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je družinsko nasilje eno izmed vzrokov samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Pri mladostnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločitvi staršev, revščini, zanemarjanju, se je samopoškodovalno vedenje pogosteje pojavilo. Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih pozitivno povezano z nasiljem v družini. Mladostniki pogosto svoje stiske ne izražajo preko besed, temveč skozi druge oblike vedenj (samopoškodovalno vedenje). V kliničnem okolju je medicinska sestra tista, ki največkrat prva prepozna družinsko nasilje, zato mora imeti ustrezne izkušnje, spretnosti. Medicinski sestri skrb za otroke predstavlja velik stres, saj vsak otrok nasilje doživlja drugače.
Keywords: mladostniki, družinsko nasilje, samopoškodovalno vedenje
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 643; Downloads: 253
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 8.4 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica