| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Stres v tekmovalnem športu : diplomsko delo
Simeon Hočevar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: S stresom se vsak posameznik vsakodnevno sooča. Stres lahko opredelimo kot specifično zahtevo okolja, ki v posamezniku sproži specifičen odziv telesa. Vsak posameznik različno zaznava stresne zahteve iz okolja in se z njimi različno spoprijema. Uspešnost spoprijemanja s stresnimi situacijami je odvisna tudi od posameznikove osebnostne prožnosti. V diplomski nalogi sem ugotavljal, koliko stresa doživljajo, kateri so najpomembnejši stresorji, na kakšen način se z njim spoprijemajo športniki in kakšna je njihova samoocena osebnostne prožnosti. V raziskavo je bilo vključenih 116 športnikov v starosti od 14 let dalje, od tega 66 moških in 50 žensk, ki udeleženi v tekmovalnem športu. Rezultati so pokazali, da je med vključenimi športniki stres v vsakodnevnem življenju prisoten. Športnice na vseh postavkah zaznavajo več stresa kot njihovi moški vrstniki. Kot najpogostejše dejavnike stresa športniki navajajo šolske obveznosti, rezultate na tekmovanju in treninge, kot najmanj pogoste pa odnose v družini. Mladostnikom visoko stopnjo stresa predstavlja usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, odraslim športnikom pa finančne skrbi. Športniki glede na samooceno uporabljajo različne strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami, pri čemer odrasli in vrhunski športniki uporabljajo več uspešnejših strategij kot mlajši športniki. Najpogosteje uporabljene strategije pri športnikih so aktivno spoprijemanje, načrtovanje in sprejemanje, pri članih tudi strategija pozitivnega preoblikovanja. Športniki ocenjujejo, da imajo dobro razvite sposobnosti za uspešno reševanje zahtevnih situacij. Rezultati kažejo, da imajo odrasli športniki višje izražene psihološke faktorje osebnostne prožnosti, ki jim pomagajo pri učinkovitejšemu spoprijemanju s stresnimi zahtevami v tekmovalnih situacijah, kot njihovi mlajši kolegi. Rezultati potrjujejo, da so starejši športniki visoko motivirani in predani, izraženo imajo določeno stopnjo fokusa in kontrole ter samozavest, kar jim omogoča uspešno soočanje z zahtevnimi stresnimi situacijami.
Keywords: stres, športnik, mladostnik, soočanje s stresom, osebnostna prožnost
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 116; Downloads: 27
.pdf Full text (2,75 MB)

2.
Vpliv šolskega stresa na zdravje mladostnika
Marina Purg, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Šolski stres je stres, ki je prisoten pri mladostnikih v obliki stresorjev, kot so ustni zagovori, natrpani urniki, govorni nastopi, konflikti s sovrstniki ipd., ki pa ob dolgoročni izpostavljenosti, mladostnikom puščajo posledice na njihovem zdravju. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, kako šolski stres vpliva na zdravje mladostnikov. Metode: Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, ki smo jo iskali v angleškem jeziku. Pri tem smo za iskanje člankov uporabili podatkovne baze CINAHL, MEDLINE in ScienceDirect. Pri iskanju smo upoštevali vse limite, ki smo si jih zastavili. Sam potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Vse zbrane podatke smo kritično ocenili po JBI, jih analizirali in sintetizirali. Rezultati: V končno analizo zbrane literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so mladostniki že zelo zgodaj izpostavljeni šolskemu stresu, ki pa slabo vpliva na njihovo zdravje, tako na fiziološkem kot psihološkem in vedenjskem področju. Razprava in sklep: Šolski stres ima velik vpliv na mladostnika, predvsem v njegovi dobi pubertete in odraščanja. Mladostniki so skozi svoje obdobje šolanja premalo poučeni o prednostih in slabostih šolskega stresa ter morebitnih posledicah na njihovo zdravje, če se s samim stresom ne znajo pravilno spopasti. Šolski stres je premalokrat raziskan in neresno obravnavan, zato je pomembno njegovo nadaljnje raziskovanje ter iskanje alternativ za preprečevanje in zmanjševanje njegovega negativnega vpliva na zdravje mladostnikov.
Keywords: mladostnik, šolski stres, vpliv, zdravje
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 381; Downloads: 161
.pdf Full text (999,32 KB)

3.
Vpliv alkoholizma staršev na duševno blagostanje mladostnikov
Jana Kladnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na milijone otrok tiho doživlja stres ter socialne, psihološke, ekonomske in pravne posledice, zaradi alkoholizma staršev – predvsem, ko stopijo v fazo mladostništva. Namen raziskave je preučiti in ugotoviti, kakšne učinke ima alkoholizem staršev na duševno blagostanje mladostnika.
Keywords: alkohol, starši, mentalno zdravje, mladostnik
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 380; Downloads: 134
.pdf Full text (643,39 KB)

4.
COVID-19 pri otrocih z astmo
Barbara Sovec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: COVID-19 je obolenje, ki ga povzroča SARS-COV-2 virus, medtem ko je astma kronično vnetje dihalnih poti, kjer pride do zožitve teh poti, kar posledično vodi v oteženo dihanje. Namen zaključnega dela je raziskati, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih in ali so ti otroci bolj dovzetni za to obolenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev v podatkovnih bazah. Potek iskanja smo predstavili v PRISMA diagramu. Izvedli smo kritično oceno in ugotovitve analizirali ter sintetizirali s pomočjo kod in kategorij. Rezultati: Rezultati kažejo, da COVID-19 enako vpliva na otroke z astmo in drugimi kroničnimi obolenji, kakor tudi na otroke brez pridruženih obolenj. Posebnosti med obolevnostjo odraslih in otrok ni, prav tako ni dokazane razlike med COVID-19 pri astmatiku ter pri osebi brez pridruženega obolenja. Simptomi, potek bolezni in zdravljenje so odvisni od imunskega sistema posameznika, kadar pa je potrebno hospitalno zdravljenje, je to zdravljenje z oskrbo s kisikom in infuzijami, samo intenzivno zdravljenje pri otrocih je redko. Diskusija in zaključek: Čeprav je v podatkovnih bazah že veliko člankov v povezavi s COVID-19, je še vedno premalo poudarka na tem, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih, kar tudi raziskave same poudarjajo.
Keywords: SARS-COV-2, kronično obolenje, mladostnik
Published in DKUM: 23.11.2021; Views: 397; Downloads: 128
.pdf Full text (564,10 KB)

5.
Vzgojna vloga očeta: obdobje zgodnjega mladostništva
Sabina Breznik, 2021, master's thesis

Abstract: Z razvojem postmoderne družbe, ki jo pomembno zaznamujejo pluralizacije življenskega poteka, se razvija in spreminja tudi očetovska vloga in vključenost v otrokovo oz. mladostnikovo življenje. V magistrski nalogi nas je zanimalo kakšna je vloga očeta v obdobju mladostništva, ki velja kot eno izmed bolj intenzivnih obdobij posameznikovega življenja, v katerem se, poleg telesnega razvoja, oblikuje in razvija tudi mladostnikova osebnost. V empiričnem delu, smo na vzorcu 150 očetov, katerih mladostniki obiskujejo 9. razred osnovne šole, raziskovali katere metode treh vzgojnih stilov (demokratični, avtoritarni in permisivni) očetje najpogosteje uporabljajo, na kakšen način spodbujajo samostojnost in oblikovanje mladostnikove identitete, ter kako pogosto sodelujejo s šolo in nudijo pomoč mladostniku pri šolskih obveznostih doma. Ugotovitve smo preučili glede na starost, stopnjo izobrazbe, kraj bivanja in zakonski stan očeta. Največ razlik se je pokazalo med mlajšimi in starejšimi očeti. V povprečju očetje največ uporabljajo demokratični vzgojni stil; mlajši in bolj izobraženi očetje v večji meri spodbujajo mladostnikovo osamosvajanje in oblikovanje identitete; pogosteje sodelujejo s šolo ter večkrat pomagajo mladostniku pri domačih nalogah, učenju in pripravi seminarskih nalog ter referatov.
Keywords: Mladostnik, oče, vzgojni stili, identiteta, sodelovanje
Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 348; Downloads: 32
.pdf Full text (1,30 MB)

6.
Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom
Nikolina Ilievska, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj. Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom.
Keywords: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje.
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 773; Downloads: 255
.pdf Full text (514,02 KB)

7.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Keywords: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Published in DKUM: 24.12.2020; Views: 602; Downloads: 67
.pdf Full text (1,69 MB)

8.
9.
Prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek depresije pri mladostnikih
Nastja Polanec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Depresija je ena pogostejših duševnih motenj po svetu, ki se pojavlja pri različnih starostih, tudi med mladostniki. Zaradi naraščajočega pojavljanja depresije je pomembno, da najstniki prepoznajo dejavnike tveganja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri dejavniki tveganja se med mladostniki najpogosteje pojavljajo, saj bi to lahko omogočilo boljšo prepoznavo depresije v prihodnje. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s pregledom tuje in domače literature in analize virov. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. V raziskavi smo anketirali 210 mladostnikov, starih od 14 do 19 let. Rezultati: Mladostniki dokaj dobro poznajo dejavnike tveganja, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na nastanek depresije. Kot najpogostejše dejavnike tveganja so prepoznali konflikte in pretirano pritiskanje s strani staršev, izgubo bližnjega in stisko zaradi zanemarjanja ali zlorabe. Najpogosteje naveden dejavnik tveganja, ki se pojavlja med preiskovanimi mladostniki, je stres zaradi šole. Razprava in sklep: Preprečevanje naraščajoče pojavnosti depresije je bistvenega pomena. Koristno je poznati dejavnike tveganja, saj lahko s preventivnimi ukrepi zmanjšujemo le te, s tem pa lahko zmanjšamo pojavnost depresije pri mladostnikih.
Keywords: depresivna motnja, mladostnik, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 726; Downloads: 128
.pdf Full text (1,24 MB)

10.
Psihosocialne stiske in podpora otrok z rakom med in po zdravljenju
Tina Fridau, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Napredek pri obravnavi onkoloških pediatričnih bolnikov ni vplival le na uspešno in številčno ozdravitev otrok, temveč tudi na izgubo njihove prvotnosti, prihodnosti ter splošne kakovosti življenja. Psihosocialne stiske med in po zdravljenju eksponentno naraščajo. Cilj mnogih ustanov ter številnih raziskav, ki želijo izboljšati kakovost bolnikovega življenja, je zagotoviti boljšo prihodnost tem otrokom. V tem primeru so osrednjega pomena dobre usmeritve ter psihosocialna pomoč otrokom ter družinam v stiski. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in Web of Science v obdobju desetih let (2010-2020). Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo pregledali po naslovu, povzetku ter vsebini. Rezultati: Ugotovili smo, da različni članki zajeti v zaključnem delu kažejo podobne rezultate. Navajajo namreč podobne psihosocialne stike ter težave, s katerimi se otroci ter mladostniki soočajo med in po zdravljenju raka. Skoraj vsi avtorji pa hkrati poudarjajo tudi pomembnost takojšnje ter nadaljnje psihosocialne podpore. Razprava in sklep: Za zmanjšanje psihosocialnih stisk otrok ter mladostnikov z rakom med in po zdravljenju je potrebno stiske ter oblike psihosocialne pomoči bolje raziskati in jih vsakodnevno vključiti v zdravstveno nego in oskrbo. Zaradi pomanjkljivih virov bi bilo treba temo priviligirati in/ali jo številčneje uporabiti v praksi poleg sodobne medicine, saj je sodobna medicina osrednji vzrok dotičnih raziskav.
Keywords: otrok, mladostnik, rak, kakovost življenja, utrujenost
Published in DKUM: 21.09.2020; Views: 559; Downloads: 129
.pdf Full text (585,32 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica