| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Povezava med pojavom shizofrenije in uporabo kanabisa
Špela Frangež, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Keywords: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Published: 07.07.2021; Views: 56; Downloads: 6
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostniku
Sara Kunčnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Keywords: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 01.12.2020; Views: 164; Downloads: 79
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja Facebook
Doris Brdnik, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka. Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje. V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo. Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Keywords: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Published: 18.10.2019; Views: 579; Downloads: 284
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Samoregulacija in samokontrola v povezavi s tveganim spolnim vedenjem
Alja Nedelko, 2019, master's thesis

Abstract: Tvegano vedenje je pogosto predvsem med mladostniki, vendar zelo pogosto pusti posledice v kasnejših življenjskih obdobjih. Tvegano spolno vedenje je tesno povezano s samoregulacijo in samokontrolo, ki se oblikujeta od otroštva pa vse do odraslosti. Starši igrajo pomembno vlogo pri seznanjanju otrok s tveganim spolnim vedenjem in deloma tudi pri tem, do katere mere se bo pri otroku razvila samoregulacija in samokontrola. Namen naše magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se samoregulacija in samokontrola povezujeta s tveganim spolnim vedenjem. Podatke smo pridobili s tremi vprašalniki (Vprašalnik samoregulacije – ASRI, Lestvica samokontrole in Vprašalnik tveganega spolnega vedenja – SRS). V raziskavo so bili vključeni dijaki, ki obiskujejo gimnazijo na območju Podravske regije. Rezultati so pokazali, da se višja izražena stopnja samoregulacije in samokontrole med mladostniki povezuje z nižjo stopnjo vpletenosti v tvegana spolna vedenja. Pokazale so se statistično pomembne razlike med spoloma, kjer smo ugotovili, da so fantje tisti, ki so bolj vpleteni v tvegana spolna vedenja kot dekleta. Prav tako so se pokazale statistično pomembne razlike med spoloma v smeri, da so fantje tisti, ki so pogosteje vpleteni v nezaščitene spolne odnose. Rezultati so v večji meri potrdili naše hipoteze in predvidevanja. Izsledki raziskave so ključni predvsem za ozaveščanje mladostnikov in staršev o tveganem spolnem vedenju.
Keywords: samoregulacija, samokontrola, tvegano spolno vedenje, mladostništvo, tvegano vedenje
Published: 24.09.2019; Views: 409; Downloads: 95
.pdf Full text (902,12 KB)

5.
Povezanost individualnih in družinskih dejavnikov s samoregulacijo v mladostništvu
Valentina Merc, 2019, master's thesis

Abstract: V obdobju mladostništva pride do veliko sprememb na kognitivnem, čustvenem, osebnem in socialnem področju, razvija pa se tudi posameznikova identiteta. Za obdobje mladostništva je značilno veliko nihanj na vseh življenjskih področjih. V mladostništvu se razvija tudi posameznikova zmožnost samoregulacije. Samoregulacija je sposobnost posameznika, da lahko zavestno spremeni svoje misli in občutke glede na zunanjo situacijo ter ostane še naprej usmerjen k cilju. Gre za proces, ki se razvija skozi celotno življenje in se povezuje z različnimi dejavniki. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, s katerimi individualnimi in družinskimi dejavniki se samoregulacija povezuje v obdobju mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 156 mladostnikov, od tega 70 osnovnošolcev in 86 srednješolcev. Udeleženci so reševali Vprašalnik samoregulacije za mladostnike – ASRI, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike – IPPA in Vprašalnik o tveganih vedenjih pri mladostnikih – ARQ. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 22.0.0.0. Ugotovili smo, da prihaja do šibke povezave med izraženo samoregulacijo in odnosom oz. navezanostjo na mamo. Do zmerne povezave prihaja med izraženo samoregulacijo in socialno-ekonomskim statusom družine mladostnika. Se pa s socialno-ekonomskim statusom družine visoko povezuje dolgoročna samoregulacija mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se nižja stopnja samoregulacij povezuje z več tveganimi vedenji. Zanimalo nas je tudi, ali se višja stopnja samoregulacije povezuje z boljšim šolskim uspehom, kjer smo tudi ugotovili šibko povezavo.
Keywords: samoregulacija, mladostništvo, dejavniki samoregulacije, tvegana vedenja, ASRI, ARQ, IPPA
Published: 02.08.2019; Views: 602; Downloads: 67
.pdf Full text (477,72 KB)

6.
Problem najstniških mater pri dojenju: pregled literature
Nika Mulej, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo predstavili najpogostejše probleme s katerimi se soočajo najstniške matere pri dojenju. Prav tako smo opisali kako zdravstveni delavci promovirajo dojenja in pripomorejo k večji pogostosti in kakovosti dojenja. Ugotovili smo, da se najstniške matere pri dojenju soočajo s fizičnimi in psihičnimi problemi. Fizični so sicer nekako neodvisni in se lahko pojavijo tudi, če ženska ni pod stresom in uživa v starševstvu. Psihični so tisti, ki vplivajo na potek dojenja, počutje matere in posledično tudi počutje otroka. Prav tako smo ugotovili, da imajo veliko vlogo zdravstveni delavci, saj lahko s pravilnim pristopom in načinom pripomorejo k večji motiviranosti pri dojenju med najstniškimi materami.
Keywords: Mladostništvo, težave pri dojenju, kakovost dojenja, zdravstvena nega, promocija.
Published: 06.03.2019; Views: 805; Downloads: 274
.pdf Full text (697,14 KB)

7.
Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Keywords: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Published: 20.12.2018; Views: 1125; Downloads: 224
.pdf Full text (935,29 KB)

8.
Povezava družinskih procesov in osebnostnih značilnosti s tveganimi vedenji v mladostništvu
Tamara Zorko, 2018, master's thesis

Abstract: Mladostništvo je najbolj rizično razvojno obdobje za pojav tveganega vedenja, ki se pogosto prenaša tudi v kasnejša življenjska obdobja in ima številne negativne posledice tako za posameznika kot za njegovo okolico. Za učinkovito preprečevanje omenjenega vedenja je ključno ustrezno identificiranje občutljivih mladostnikov. Namen magistrskega dela je bil pojasniti vlogo družinski procesov in osebnostnih značilnosti pri pojavu tveganega vedenja. Vzorec je sestavljalo 185 mladostnikov. Uporabljeni so bili vprašalnik družinskih procesov (AFP), vprašalnik osebnostih značilnosti (BFI) ter vprašalnik tveganega vedenja (ARQ). Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni t-test, Mann-Whitneyjev U test, korelacije ter multipla regresija. Izkazalo se je, da se tvegano vedenje negativno povezuje z bližino in podporo v družini, s sprejemljivostjo in vestnostjo ter pozitivno s konfliktom v družini in ekstravertnostjo. Ekstravertnost in odprtost se pozitivno povezujeta z iskanjem vznemirjenja, nevroticizem pa z antisocialnim vedenjem. Rezultati kažejo tudi, da se prepričanje o tveganosti negativno povezuje s tveganim vedenjem ter pozitivno z vestnostjo in nevroticizmom. Prav tako prepričanje o tveganosti negativno napoveduje tvegano vedenje, konflikt v družini in ekstravertnost pa ga napovedujeta pozitivno. Ugotovili smo tudi razlike med spoloma v prepričanju o tveganosti. Rezultati sicer nakazujejo tudi na razlike med spoloma v tveganem vedenju, vendar se te niso izkazale kot statistično pomembne. Omenjene ugotovitve odpirajo možnosti oblikovanja ustreznih preventivnih programov ter intervencij za preprečevanje tveganega vedenja pri mladostnikih.
Keywords: mladostništvo, tvegano vedenje, prepričanje o tveganosti, družinski procesi, osebnostne značilnosti, velikih pet faktorjev osebnosti
Published: 23.08.2018; Views: 535; Downloads: 108
.pdf Full text (864,60 KB)

9.
Odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela
Monika Kostanjšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s šolskim svetovalnim delom na srednjih šolah. Zanimalo nas je, kakšna je vloga šolske svetovalne službe na srednjih šolah, katere so njene naloge, kakšne so posebnosti svetovanja srednješolcem ter kakšne so izkušnje in odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela. Pri šolskem svetovalnem delu na srednjih šolah je v ospredju poklicna orientacija in svetovanje dijakom pri prehajanju na naslednjo stopnjo izobraževanja ter reševanje različnih življenjskih težav. Šolski svetovalni delavci se pogosto poslužujejo neposrednih oblik pomoči, s katerimi se dijakom pomagajo spoprijemati s številnimi spremembami in težavami, s katerimi se srečujejo v obdobju mladostništva. V empiričnem delu nas je zanimalo šolsko svetovalno delo z vidika dijakov. Namen raziskave, ki smo jo opravili na sedmih srednjih šolah in je zajemala 376 dijakov, je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela in kakšne izkušnje imajo z njim. S pomočjo Mann-Whitneyevega U-preizkusa in 2 – preizkusa smo iskali razlike glede na spol in vrsto šole. Ugotovili smo, da so tako gimnazijci kot dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol dobro seznanjeni z delom šolske svetovalne službe, vendar se redko poslužujejo njene pomoči. Dijaki šolsko svetovalno službo dojemajo kot pomemben del šolskega okolja, vendar se pri iskanju pomoči pogosteje zatekajo k vrstnikom ali staršem.
Keywords: šolsko svetovalno delo, svetovalna služba, srednja šola, mladostništvo, dijaki
Published: 12.06.2018; Views: 861; Downloads: 134
.pdf Full text (926,13 KB)

10.
Stres in uravnavanje čustev pri nadarjenih učencih
Anja Kamenik, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretično ozadje: Stres predstavlja prilagodljiv odziv na neke zunanje situacije, ki lahko vodijo k spremembam. Slednje se lahko kažejo na vedenjskem, fizičnem ali mentalnem področju. Stres se pojavlja tudi pri nadarjenih učencih, ki se verjetneje s stresom spoprijemajo tako, da uporabljajo strategije spoprijemanja, ki so osredotočene na problem, za njih pa sta značilni tudi psihološka in socialna regulacija. Obstaja premalo raziskav, ki se osredotočajo na preučevanje različnih vidikov stresa in uravnavanja čustev pri nadarjenih učencih. Metoda: V raziskavo smo vključili mladostnike (n = 98), stare od 13 do 15 let. Od tega je bilo 52 nadarjenih in 46 ostalih učencev. Uporabili smo štiri vprašalnike: Ček lista stresorjev, Vprašalnik Načini spoprijemanja s stresom (WCQ I), Vprašalnik rezilientnosti in Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (ESCQ). Rezultati: Nadarjeni učenci se soočajo z enakimi vrstami stresorjev kot učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Učenke ne doživljajo več stresa kot učenci. Med nadarjenimi učenci in učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni, pri spoprijemanju s stresom, ki je osredotočeno na problem, ni razlik. Nadarjeni učenci so bolj odporni na stres kot pa učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Med nadarjenimi in ostalimi učenci v uravnavanju čustev ne prihaja do razlik. Zaključki: Raziskovanje stresa in emocionalne inteligentnosti pri nadarjenih učencih je ključno za pridobitev novih spoznanj na tem področju. S pridobljenimi spoznanji bomo lažje razumeli omenjeni vzorec mladostnikov in na takšen način prispevali k izboljšanju njihovega duševnega zdravja. Pomembno je, da o teh aktualnih izsledkih obveščamo starše, vzgojitelje, učitelje in druge pomembne ljudi v življenju nadarjenih mladostnikov. Ti posamezniki lahko namreč vplivajo na doživljanje stresa, soočanje s stresom, odpornost na stres ter na uravnavanje čustev pri mladostnikih.
Keywords: nadarjenost, mladostništvo, stres, uravnavanje čustev.
Published: 18.09.2017; Views: 925; Downloads: 173
.pdf Full text (692,46 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica