| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VZGOJNI UKREPI ZA MLADOLETNE DELINKVENTE Analiza sprememb v Sloveniji po sprejemu Zakona navodil in prepovedi leta 1995
Barbara Jalovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zakonodaja v Sloveniji je s sprejemom Zakona o navodilih in prepovedih (1995) omogočila sistemsko urejeno delo z družinskimi okolji, da bi s tem zagotovili trajnejšo in stabilnejšo preventivo v zvezi z delinkvenco otrok in mladostnikov. Na duševni razvoj otroka oziroma mladostnika imajo velik vpliv družina, vrstniki in širše družbeno okolje, v katerem posameznik – mladostnik živi. Če poznamo psihološke in socialne dejavnike prestopništva, lahko določimo, kateri vzgojni ukrep je najprimernejši za posameznika. Vzgojno zanemarjen, vzgojno zapuščen ali delinkventen otrok ima predispozicijo, da postane prestopnik, razen zadnjega, ki to že je, zato je pri določanju vzgojnega ukrepa pomembno vedeti, kakšna je otrokova predhodna vzgoja. Slovenski sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov je močno zaostajal za sistemom obravnavanja v Švici, Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji. V teh državah sta v ospredju kritika zavodskega obravnavanja in zavzemanje za svetovanje prestopnikom in njihovim družinam kot oblika vzgojnega ukrepa. Vsekakor je v tem oziru napredoval tudi slovenski sistem, ki pri obravnavanju mladoletnih delinkventov izvaja ukrepe, kot so poravnava z oškodovancem in plačilo za žrtve, delo v korist skupnosti in trening socialnih veščin. Pri obravnavanju vzgojnih ukrepov so bile uporabljene metode deskripcije, komparacije in kompilacije različnih avtorjev ter analiziranja njihovih empiričnih raziskav. Preko navodil in ukrepov se v mladoletniku krepijo občutki sočutja ter odgovornosti tako zase kot za druge ljudi, hkrati pa mu je pri tem v veliko pomoč prisotnost drugih družinskih članov, ki aktivno sodelujejo pri njegovi resocializaciji. Vzgojni ukrepi omogočajo prestopniku popraviti posledice storjenih kaznivih dejanj, hkrati pa ga učijo mirnega reševanja sporov in izboljšanja njegovega odnosa z okoljem.
Keywords: delinkventnost, mladoletno prestopništvo, vzgojni ukrepi, socialne veščine
Published: 29.05.2009; Views: 2548; Downloads: 336
.pdf Full text (283,26 KB)

2.
MLADOLETNIŠKA KRIMINALITETA V ŠOLI
Tamara Koderman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Mladostništvo je obdobje, v katerem je človek izredno občutljiv na vplive okolja, sodobne družbe in značilnosti lastne biologije. Šola je poleg družine najznačilnejša skupina, v katero otrok vstopa. Kot vzgojna in izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri proučevanju mladoletniškega prestopništva. Naloga predstavlja v teoretičnem delu ureditev mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji in na Hrvaškem. Empirični del predstavlja trenutno stanje mladoletniške kriminalitete v Sloveniji in na Ptuju ter primerjavo obravnavanih mladoletnikov na CSD Ptuj v treh časovnih obdobjih (1989 - 1991, 2001 - 2003, 2006 - 2008). Med dobljenimi rezultati so vidne razlike in podobnosti v številu, spolu, starosti ter načinu storitve kaznivega dejanja. V tem delu opozorim tudi na možnost šole pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva ter na njeno nujno potrebno večjo vlogo pri sodelovanju izvajanja vzgojnih ukrepov.
Keywords: mladoletniki, mladoletno prestopništvo, kazenski postopek zoper mladoletnike, vzgojni ukrepi, center za socialno delo, vloga šole.
Published: 15.12.2009; Views: 3127; Downloads: 326
.pdf Full text (396,69 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
Samokontrola in samonaznanjeno prestopniško vedenje srednješolcev
Valentina Virag, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Vsa človeška dejanja, vključno s kriminalnim in prestopniškim vedenjem so posledica posameznikovega zaznavanja okolja. Večina posameznikov se vzdrži neprimernega vedenja v skladu z lastnim moralnim prepričanjem, saj se jim kriminalna dejanja ne zdijo primerna za reševanje konfliktov. Moralnost posameznika (moralna prepričanja in moralne navade) so pomembne karakteristike posameznika, ki vplivajo na posameznikovo reakcijo v situacijah, ki lahko vodijo do kriminalnih dejanja (Antonaccio in Tittle, 2008). Po situacijsko-akcijski teoriji (SAT) so vsa človeška dejanja, vključno s kriminalnim in prestopniškim vedenjem produkt posameznikovega zaznavanja možnosti alternativ in priložnosti. Večina raziskav kaže na to, da med nizko samokontrolo in kriminalnim vedenjem skoraj vedno obstaja povezava. Samokontrola je glede na raziskave najboljša in najbolj zanesljiva za napovedovanje kriminala. Strokovnjaki uvrščajo samokontrolo sorazmerno z ostalimi spremenljivkami in raziskujejo kako je posamezna spremenljivka medsebojno povezana s samokontrolo pri nastanku kriminalnega vedenja. Gottfredson in Hirschi sta združila klasično teorijo s konceptom samokontrole, ki sta jo poimenovala splošna teorija kriminala. Samokontrolo sta definirala kot "nagnjenje k izogibanju dejanja, katerih škoda presega njihovo trenutno korist" (Bertok in Meško, 2013). Teorija samokontrole je navdušila izredno veliko raziskav. Skoraj vse so pokazale samokontrolo kot stalen napovednik kriminalnega vedenja, celo v različnih kulturnih kontekstih. Nizka samokontrola je prikazana kot lastnost, ki kaže na večjo verjetnost nagnjenosti h prestopništvu. Koncept teorije nizke samokontrole kaže na to, da nekateri posamezniki ne razmišljajo o kasnejših posledicah njihovih dejanj in tako lahko s svojimi aktivnostmi povečajo možnosti za viktimizacijo. Običajne dejavnosti in priložnosti kažejo na to, da na možnost (ponavljajoče) viktimizacije vplivajo posameznikova izpostavljenost in bližina morebitnim prestopnikom, njihova stopnja varovanja pred viktimizacijo in njihova privlačnost kot tarča kriminalnega vredenja.
Keywords: mladoletno prestopništvo, samonadzor, samonaznanitev, situacijskoakcijska teorija, diplomske naloge
Published: 13.10.2015; Views: 629; Downloads: 77
.pdf Full text (764,31 KB)

Search done in 0.81 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica