1. EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor2023, catalogue Abstract: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje.
Keywords: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Published in DKUM: 21.12.2023; Views: 492; Downloads: 49
 Full text (50,50 MB)
This document has many files! More... |
2. Pravna ureditev mladinskega polja v Sloveniji s poudarkom na vplivu dokumentov EULea Pavrič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Mladinsko polje se je v zadnjih letih v Sloveniji intenzivno razvijalo na vseh ravneh: družbeni, politični, ekonomski in seveda tudi na pravni ravni. Pravna ureditev mladinskega polja pri nas temelji na zakonu, ki v prvi vrsti ureja javni interes v mladinskem sektorju. Interes javnosti na tem področju je tako prepoznala tudi država, saj mladi predstavljajo pomemben del populacije, ki bodo kot odrasli nekoč vodili državo, jo usmerjali in tako ustvarjali prihodnost za vse generacije, ki bodo živele z njimi in za njimi. Zato je ključnega pomena, da se jim ponudi okolje, v katerem se bodo lahko izgradili v odgovorne in aktivne državljane, s katerimi bo ta bodočnost svetla, varna in pravična.
V pričujočem delu je opredeljeno mladinsko polje in pravni okvir, v katerem so zajeti predpisi, ki ga urejajo. Ker so organizacije v mladinskem sektorju ključna struktura, preko katere država aplicira ukrepe mladinske politike z namenom uresničevanja zgoraj opisanega cilja, so v nadaljevanju podrobno razdelane. Temu sledi pregled slovenske mladinske politike in njenega razvoja, nato pa se osredotočam na evropsko mladinsko politiko in njene instrumente. Slednja je s svojimi usmeritvami znatno vplivala na oblikovanje slovenske mladinske politike, zato je na koncu opisan tudi način prenosa ureditve mladinskega polja iz evropske na slovensko raven.
Keywords: mladinsko polje, mladinski sektor, mladinska politika, organizacija v mladinskem sektorju, mladinska organizacija, organizacija za mlade, mladinski svet, Uredba Erasmus+, načelo subsidiarnosti, odprta metoda koordinacije
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1081; Downloads: 98
Full text (1,02 MB) |
3. STALIŠČA MLADIH DO EVROPSKE UNIJEBarbara Frank, 2014, undergraduate thesis Abstract: Tako Evropska unija kot družbena kategorija mladih sta za današnjo slovensko družbo zelo pomembni, saj Evropska unija predstavlja tisto nadnacionalno institucijo, ki pomembno vpliva na odločitve in delovanje slovenske države, mladi pa so tista družbena skupina, ki bo v prihodnosti pomagala te procese soustvarjati in spreminjati. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se najprej osredotočili na skupino mladih kot družbeno kategorijo ter podali različne definicije le-te. V nadaljevanju smo se osredotočili na aktualne politike, ki jih Evropska unija izvaja na področju mladine, hkrati pa smo izpostavili tudi posamezne programe, namenjene dobrobiti ter razvoju družbene kategorije mladih. Nadaljevali smo s preučevanjem preteklih raziskav na temo stališč mladih do Evropske unije, ki predstavljajo glavnino empiričnega dela pričujoče diplomske naloge. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave Mladina 2013, ki so jo izvedli raziskovalci Filozofske fakultete v Mariboru, analizirali stališča, mnenja in ocene mladih v Sloveniji glede Evropske unije ter dejavnike le-teh. V četrtem poglavju smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, hkrati pa za določene zaključke poiskali razlage in odgovore. Ugotovili smo namreč, da imajo mladi v Sloveniji pozitivno stališče do Evropske unije le na ravni evropske integracije, medtem ko so njihova stališča do EU na politični in gospodarski ravni negativna. Pričujoče diplomsko delo nam tako daje poglobljen vpogled v problematiko stališč mladih v Sloveniji do Evropske unije.
Keywords: Mladi, družbena skupina, institucija, Evropska unija, Evropska komisija, Slovenija, stališče, mladinska politika, mladinski programi, politika, gospodarstvo, evropska integracija, prihodnost.
Published in DKUM: 07.04.2014; Views: 2418; Downloads: 284
Full text (1,69 MB) |
4. POLOŽAJ MLADIH NA TRGU DELOVNE SILE V OBČINI NOVO MESTONataša Kupljenk, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo proučevali trenutno stanje oziroma status mladih na trgu dela v občini Novo mesto, ravnanje z mladimi na trgu delovne sile in izboljšave, za katere predvidevamo, da bi lahko mladim olajšale vstop v zaposlitev.
V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme trga delovne sile, mladine, zaposljivosti, zaposlovanja in zaposlenosti ter brezposelnosti. Opisali smo še teoretični vidik položaja mladih na trgu dela; njihove značilnosti, prehod iz šolanja v zaposlitev, dejavnike, ki vplivajo na zaposlovanje mladih, stanje zaposlenosti in aktivnosti mladih, mladinsko brezposelnost, njihov položaj na trgih delovne sile v državah EU, študentsko delo ter osipnike. Nadalje smo osvetlili urejanje položaja mladih na trgu delovne sile, kjer smo posebej izpostavili zloglasno aktivno politiko zaposlovanja ter tri glavne načine načrtovanega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev: štipendiranje, pripravništvo in vajeništvo.
V empiričnem delu smo analizirali podatke anketnih vprašalnikov in pridobili vpogled v sedanje stanje zaposlenosti, brezposelnosti, delovnih izkušenj, izobrazbe, motiviranosti in sposobnosti mladih, starih 18–26 let, v Novem mestu. Tu smo testirali hipoteze, ki smo jih na podlagi dobljenih rezultatov raziskave sprejeli oziroma zavrnili.
Na koncu diplomske naloge smo opisali sklepe, do katerih smo prišli tekom raziskave ter predloge, ki bi poleg aktivne politike zaposlovanja izboljšali položaj mlade delovne sile tako v občini Novo mesto kot drugod po Sloveniji.
Keywords: ● Trg delovne sile
● Mladi
● Zaposlenost in aktivnost mladih
● Mladinska brezposelnost
● Aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 04.06.2009; Views: 3811; Downloads: 530
Full text (595,87 KB) |
