1. Razvijanje empatije pri učencih s posebnimi potrebami z izbranimi literarnimi dejavnostmi : magistrsko deloAnja Gregorič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako lahko z literarnimi dejavnostmi spodbujamo razvoj empatije pri učencih s posebnimi potrebami. Empatija je ključna za vzpostavljanje toplih, spoštljivih odnosov in pomembno prispeva k uspešnejšemu vključevanju otrok v družbo. Poseben poudarek smo namenili umetnostnim besedilom, saj otrokom omogočajo varen prostor za razmislek o čustvih, drugačnosti in odnosih med ljudmi. V empiričnem delu smo izvedli pet delavnic, ki so temeljile na čustveno bogatih zgodbah in so bile prilagojene učencem v programu z nižjim izobrazbenim standardom. Dejavnosti so vključevale branje, pogovor, risanje, gibanje in druge oblike izražanja. Rezultati so pokazali, da otroci ob ustrezni podpori razvijajo empatijo, še posebej kadar se jim ponudi priložnost za aktivno, čustveno obarvano učenje. Največji učinek so imeli tisti elementi, ki so vključevali več načinov izražanja in potekali v varnem, spodbudnem okolju. Delo tako opozarja na pomen premišljene izbire literature in ustreznega didaktičnega pristopa pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Keywords: empatija, posebne potrebe, mladinska književnost, izkustveno učenje, kvalitativna intervencija
Published in DKUM: 05.12.2025; Views: 0; Downloads: 19
 Full text (3,11 MB) |
2. Didaktični pristop k poučevanju fantastične književnosti pri obravnavi mladinskega romana Harry Potter : magistrsko deloTjaša Vidovič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Didaktični pristop k poučevanju fantastične književnosti pri obravnavi mladinskega romana Harry Potter se posveča obravnavi mladinske književnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V središču dela je obravnava mladinskega romana avtorice J. K. Rowling Harry Potter in Ognjeni kelih. Namen je bil ugotoviti, kako učenci dojemajo fantastično književnost, koliko zanimanja zanjo pokažejo, kako razumejo nove pojme in fantastične elemente v zgodbi ter kje se na področju razumevanja pojavlja največ težav.
V teoretičnem delu smo predstavili mladinsko in fantastično književnost, njen položaj v učnem načrtu ter predstavili metode in cilje pouka književnosti. Pri tem smo upoštevali dosedanje ugotovitve in raziskave tega področja.
V empiričnem delu smo prikazali izvedbo dveh učnih ur pri učencih 6. razreda, v ospredje pa smo postavili metodo skupinskega dela in opazovali, kako slednje vpliva na razumevanje fantastične književnosti. Posvetili smo se tudi medpredmetnemu povezovanju, saj smo želeli prikazati pomembnost tega področja. Z medpredmetnim povezovanjem namreč učence spodbudimo h kritičnemu mišljenju, povezovanju usvojenega znanja, spodbudimo jih k branju literarnih besedil, s tem pa krepijo tudi svojo bralno pismenost.
Cilj magistrskega dela je bil torej ugotoviti, kje se pri obravnavi fantastične književnosti pojavlja največ težav ter kateri didaktični pristopi in metode so najprimernejši za pouk književnosti.
Keywords: slovenščina, mladinska književnost, fantastični roman, skupinsko delo
Published in DKUM: 18.09.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (2,41 MB) |
3. Doživljanje pesmi "Ljubezenska za deklice" in "Ljubezenska za dečke" pri učencih 1., 3. in 5. razredov : magistrsko deloEma Klemenčič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje doživljanje ljubezni in pesniških besedil pri učencih prvega, tretjega in petega razreda osnovne šole. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci različnih starosti in spolov doživljajo ljubezen, kako jo izražajo in prepoznavajo pri drugih ter kako razumejo izbrani pesmi "Ljubezenska za deklice" oz. "Ljubezenska za dečke". V empiričnem delu so bili uporabljeni različni instrumenti (skupinsko delo ob plakatu, delovni listi, ustvarjanje lastnih naštevank), s katerimi je bil pridobljen vpogled v čustveno in literarno odzivnost učencev. Rezultati kažejo, da se s starostjo razvijata tako kompleksnost doživljanja ljubezni kot globina literarne interpretacije. Ugotovljene so bile tudi razlike med spoloma. Dečki pogosteje izražajo ljubezen s konkretnimi dejanji, deklice pa z besedami in čustvenimi odzivi, ob čemer izkazujejo tudi večjo motiviranost za sodelovanje v učnem procesu. Na področju razumevanja literarnih besedil so bile razlike najbolj izrazite v prvem razredu. Raziskava prispeva k razumevanju čustvenega in literarnega razvoja otrok ter poudarja pomen vključevanja ustreznih literarnih besedil pri razvijanju empatije, izražanju čustev in oblikovanju varnega učnega okolja.
Keywords: čustva, ljubezen, mladinska književnost, doživljanje pesmi, spolne razlike
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (3,39 MB) |
4. Otroška kratka proza Franca Ksaverja Meška in stilna vloga samostalniških manjšalnicInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, original scientific article Abstract: Prispevek se osredinja na izbor kratke proze Mladim srcem (1994), ki predstavlja otroški in mladinski opus Franca Ksaverja Meška; z jezikovnega vidika se usmerja na samostalniške manjšalnice kot opazno ekspresivno izrazno sredstvo, s katerim se poudarja zlasti pozitivna čustvenost, npr. angelček, mamica, striček. Pomen manjšalnosti oz. ljubkovalnosti je lahko izražen v imenih literarnih likov, npr. Peterček, Jakec, in njihovi karakterizaciji, npr. obrazek, ličeca; modifikacijske izpeljanke s pomenom (ljubkovalno)manjšalno mestoma odražajo skromnost, npr. kočica, sobica, a hkrati idiliko vaškega okolja, ki literarne junake obdaja, npr. dolinica, potočič.
Keywords: Franc Ksaver Meško, otroška književnost, mladinska književnost, besedotvorje, samostalniške manjšalnice
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,16 MB)
This document has many files! More... |
5. Motiv medvrstniškega nasilja v izbrani realistični prozi za bralce na razredni stopnji : magistrsko deloMateja Kocbek, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so analizirana literarna dela, ki obravnavajo tematiko medvrstniškega nasilja: kako je nasilje med vrstniki predstavljeno, kakšne odnose do nasilja izražajo književni liki in katere vrednote zagovarjajo obravnavana dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja in z njim povezani pojmi kot so fizično, verbalno, psihično in spletno nasilje. Posebej so obravnavane različne vloge v nasilnih situacijah, vključno z vlogami žrtev, nasilnežev in opazovalcev. Analiziran je tudi vpliv socializacije na oblikovanje vedenjskih vzorcev, ki vodijo v nasilje. V nadaljevanju je analizirana realistična mladinska proza, ki je primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja, pri čemer je osrednja tema medvrstniško nasilje. Ugotovitve raziskave so pokazale, da obravnavana dela pogosto spodbujajo strpnost, razumevanje in prijateljstvo ter mlade bralce spodbujajo k nenasilnemu reševanju konfliktov in razvoju empatije.
Keywords: mladinska književnost, realistična proza, medvrstniško nasilje, strpnost
Published in DKUM: 25.04.2025; Views: 0; Downloads: 43
Full text (1,89 MB) |
6. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025, scientific monograph Abstract: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Keywords: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Published in DKUM: 15.01.2025; Views: 0; Downloads: 79
Full text (9,69 MB)
This document has many files! More... |
7. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Keywords: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 22
 Link to full text |
8. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 140
Full text (5,88 MB) |
9. Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšaveDragica Haramija, 2008, published scientific conference contribution Abstract: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek
usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih.
Keywords: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 247; Downloads: 28
Link to full text |
10. Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko deloNuša Hertiš, 2023, master's thesis Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog.
Keywords: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 550; Downloads: 151
Full text (2,21 MB) |
