1. Motiv medvrstniškega nasilja v izbrani realistični prozi za bralce na razredni stopnji : magistrsko deloMateja Kocbek, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so analizirana literarna dela, ki obravnavajo tematiko medvrstniškega nasilja: kako je nasilje med vrstniki predstavljeno, kakšne odnose do nasilja izražajo književni liki in katere vrednote zagovarjajo obravnavana dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja in z njim povezani pojmi kot so fizično, verbalno, psihično in spletno nasilje. Posebej so obravnavane različne vloge v nasilnih situacijah, vključno z vlogami žrtev, nasilnežev in opazovalcev. Analiziran je tudi vpliv socializacije na oblikovanje vedenjskih vzorcev, ki vodijo v nasilje. V nadaljevanju je analizirana realistična mladinska proza, ki je primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja, pri čemer je osrednja tema medvrstniško nasilje. Ugotovitve raziskave so pokazale, da obravnavana dela pogosto spodbujajo strpnost, razumevanje in prijateljstvo ter mlade bralce spodbujajo k nenasilnemu reševanju konfliktov in razvoju empatije.
Keywords: mladinska književnost, realistična proza, medvrstniško nasilje, strpnost
Published in DKUM: 25.04.2025; Views: 0; Downloads: 16
 Full text (1,89 MB) |
2. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025 Abstract: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Keywords: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Published in DKUM: 15.01.2025; Views: 0; Downloads: 55
Full text (9,69 MB)
This document has many files! More... |
3. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Keywords: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Link to full text |
4. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 105
Full text (5,88 MB) |
5. Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšaveDragica Haramija, 2008, published scientific conference contribution Abstract: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek
usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih.
Keywords: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 247; Downloads: 21
Link to full text |
6. Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko deloNuša Hertiš, 2023, master's thesis Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog.
Keywords: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 550; Downloads: 129
Full text (2,21 MB) |
7. Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze : magistrsko deloTjaša Brumen, 2022, master's thesis Abstract: Otroci imajo že po naravi radi igro, zato jim je zanimivo tudi poigravanje z jezikom. V mladinski literaturi so tako pogost pojav posebne, drugačne, izmišljene besede, ki jih imenujemo priložnostnice.
Namen magistrskega dela z naslovom Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze je bil pregledati mladinski opus obeh avtorjev in napraviti nabor priložnostnih novotvorjenk, ki se v delih pojavljajo, ter preveriti, ali so priložnostnice tvorjene po sistemskih ali nesistemskih besedotvornih postopkih. Tako so novotvorjenke razvrščene v dve temeljni skupini: sistemske novotvorjenke in nesistemske novotvorjenke. K sistemskim se uvrščajo novotvorjenke, ki so nastale po običajnih in predvidljivih besedotvornih postopkih, k nesistemskim novotvorjenke, nastale po neobičajnih in nepredvidljivih tvorbenih vzorcih.
V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti jezika mladinskih del, neologijo kot jezikoslovno vedo, pomen in vlogo priložnostnic v mladinski književnosti, besedotvorno teorijo in oba avtorja.
Empirični del prinaša analizo priložnostnega besedja v mladinski literaturi Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze. Analiza zajema skupaj 325 novotvorjenk, ki smo jih razvrstili glede na sistemskost oziroma nesistemskost postopka, po katerem so nastale, besedno vrsto in besedotvorno vrsto. Predstavili smo tudi pomen novotvorjenih besed in pojasnili njihovo vlogo v literarnem besedilu.
Keywords: mladinska književnost, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza, besedotvorje, priložnostnica
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 1358; Downloads: 166
Full text (1,50 MB) |
8. Izbrana mladinska dela o holokavstuAna Korošec, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava temo holokavsta v izbranih mladinskih delih. V prvem delu je podan teoretični okvir, ki zajema kratek pregled druge svetovne vojne, opis najbolj znanih koncentracijskih taborišč, kot so Auschwitz, Dachau in Mauthausen, opredelitev holokavsta in mladinske književnosti, značilnosti leposlovnih del za odrasle in mladinskih leposlovnih del o holokavstu ter opis literarnih vrst analiziranih del, v katerih se pojavlja tema holokavsta, s poudarkom na dnevnikih, spominih in zgodovinskih romanih. Holokavst, sistematični genocid, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija s svojimi zavezniki, je navdihnil številne literarne ustvarjalce. Analiza vseh šestnajstih leposlovnih del, med katerimi prevladujejo zgodovinski romani, temelji na njihovi zunanji (število poglavij) in notranji zgradbi (zgodba, snov, teme, motivi, oznaka literarnih oseb, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik, slog, ideje in sporočilo). Analizirana besedila so razvrščena glede na to, ali je avtor hkrati tudi literarni lik oziroma pripovedovalec (dnevniki, spomini) ali ni vpleten v zgodbo (zgodovinske kratke zgodbe, zgodovinske povesti, zgodovinski romani). Neposredna pričevalca holokavsta sta Anne Frank in Elie Wiesel, medtem ko ostali avtorji niso sami izkusili holokavsta, vendar preko literature ozaveščajo bralce o njem. Obravnavana leposlovna dela pomembno prispevajo k poznavanju holokavsta in spodbujajo k poglobljenemu premisleku o človeških vrednotah in smislu vojne.
Keywords: Druga svetovna vojna, nacistična koncentracijska taborišča, holokavst, otroške žrtve, mladinska književnost.
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 1132; Downloads: 230
Full text (1,79 MB) |
9. SPODBUJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA Z INTERPRETATIVNIM PRIPOVEDOVANJEM PROZE - STORYTELLINGOMRok Kravanja, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z interpretativnim pripovedovanjem proze, kar lahko z eno (angleško) besedo imenujemo storytelling. Naloga si za osrednji problem postavi literarnoestetsko nespodbudno okolje ter ugotavlja njegov (predvsem neugoden) vpliv na otroka. Nespodbudno okolje primerja z literarnoestetsko spodbudnim in dokazuje njegove prednosti. Izpostavlja vlogo učitelja, ki kot pomemben del otrokove vzgoje lahko s svojim načinom poučevanja kompenzira negativne učinke literarnoestetsko nespodbudnega okolja. Kot eno izmed možnosti navaja poseben način pripovedovanja literarnega besedila — storytelling — in vidi rešitev v njegovi pogostejši aplikaciji pri učni uri mladinske književnosti. Predpostavi, da učitelji z interpretativnim pripovedovanje proze — storytellingom pri učencih dosegajo višje cilje književne vzgoje, saj način podajanja zgodbe vpliva na sposobnost pomnjenja večjega števila informacij ter olajšuje razumevanje zgodbe. Velik del diplomske naloge sloni na empiričnem proučevanju Warda Williama Smitha, ki je v okviru svoje doktorske študije raziskoval vplive različnih načinov podajanja zgodbe na četrtošolcih z različnimi načini procesiranja informacij. Njegovo delo tako empirično podpira to teoretično nalogo, zasleduje vplive storytellinga in hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem proučevanju tovrstnega načina podajanja zgodb.
V zadnjem delu diplomska naloga ponuja nekaj napotkov in smernic, kako se naj učitelj pripravi na takšen način pripovedovanja, ter snuje model učiteljeve priprave na interpretativno pripovedovanje proze — storytelling.
Keywords: storytelling, interpretativno pripovedovanje, literarnoestetsko spodbudno okolje, literarnoestetsko nespodbudno okolje, interpretacija literarnega besedila, mladinska književnost, interpretacija proze
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 1154; Downloads: 91
Full text (544,03 KB) |
10. Motiv družine v izbrani sodobni slovenski realistični prozi za bralce na razredni stopnjiGlorija Gačnik, 2020, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge je definiran pojem družine ter razloženi tipi družin v Sloveniji. Tipi družin so opisani in razčlenjeni na dvostarševsko, enoroditeljsko ter enostarševsko, razširjeno, adoptivno, reorganizirano, reformirano, skrbniško in istospolno družino. Že od rojstva je otroku najbližja družina, med odraščanjem pa družinski člani pomembno vplivajo na otrokovo vzgojo, razvoj in osebnost. Znotraj vsake družine so tudi pestri medsebojni odnosi, prav zato je v književnih delih za bralce na razredni stopnji motiv družine tako pogosto zastopan.
Glavni del magistrske naloge tvori literarna analiza izbranih sodobnih slovenskih proznih besedil, ki so primerna za bralce na razredni stopnji. K vsakemu tipu družine je uvrščeno vsaj eno literarno delo, znotraj katerega je podrobneje analiziran tip družine ter odnosi znotraj nje. Izbrana so dela naslednjih sodobnih slovenskih avtorjev: Dese Muck, Cvetke Sokolov, Miha Mazzinija, Majde Koren, Nataše Konc Lorenzutti, Janje Vidmar, Vinka Möderndorferja, Ane Kalin, Dima Zupana, Neli Kodrič Filipič, Franja Frančiča, Matjaža Pikala, Barbare Habič in Toneta Partljiča.
Keywords: Družina, družinski odnosi, tipi družin, realistična proza, mladinska književnost.
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 954; Downloads: 127
Full text (831,99 KB) |
