1. Organizacijska kultura - potrebe organizacij in pričakovanja mladih odraslihTina Kos, 2025, master's thesis Abstract: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov.
Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi.
Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Keywords: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (3,05 MB) |
2. Uporaba aplikacij za zmenke v povezavi s tveganim spolnim vedenjem ter samospoštovanjem pri mladih odraslih : magistrsko deloNika Koder, 2024, master's thesis Abstract: Aplikacije za zmenke so že dolgo prisotne v naši družbi in so za marsikoga postale ena izmed glavnih platform za spoznavanje morebitnih romantičnih partnerjev. V tujini lahko na to temo opazimo že veliko raziskav, kar pa pri nas ne drži. Namen te raziskave je bil tako preučiti nekatere vidike uporabe aplikacij za zmenke v Sloveniji v povezavi s tveganim spolnim vedenjem in samospoštovanjem pri uporabnikih. Raziskava je bila prečna, udeleženci so sodelovali prostovoljno, vprašalnike pa so reševali preko spletnega orodja 1ka. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o uporabi aplikacij za zmenke so udeleženci rešili še Lestvico tveganih spolnih vedenj, Rosenbergovo lestvico samospoštovanja in Lestvico motivov uporabe Tinderja. Sodelovalo je 280 mladih med 18 in 30 letom (M = 24,6; SD = 2,96). Od tega je bilo 198 žensk in 81 moških, en udeleženec pa je pri spolu označil »drugo«. Trenutnih uporabnikov je bilo 51 (18,2 %), nekdanjih uporabnikov 87 (31,1 %), 142 (50,7 %) udeležencev pa aplikacij za zmenke ni uporabljalo nikoli. Na našem vzorcu smo odkrili pogosta srečanja v živo, spolne odnose z drugimi uporabniki in presenetljiv odstotek romantičnih razmerij, ki so se vzpostavila kot posledica uporabe aplikacij za zmenke. Uporabniki so bili v večji meri moški, samski in so živeli sami, pri tem pa se je izkazalo, da imajo moški in ženske drugačne motive za uporabo. Z neuporabniki so se razlikovali v številu bivših spolnih partnerjev, v samospoštovanju in tveganem spolnem vedenju pa razlik nismo opazili. Tvegano spolno vedenje se pri uporabnikih ni razlikovalo glede na spol, se pa je razlikovalo glede na motiv uporabe. Prav tako je bilo tvegano spolno vedenje pri uporabnikih pomembno povezano s številom spolnih partnerjev, ne pa tudi z dnevno uporabo aplikacij. Samospoštovanje pri uporabnikih ni kazalo pomembnih razlik glede na spol, prav tako pa tudi ni kazalo pomembnih povezav s tveganim spolnim vedenjem. Aplikacije za zmenke so se tako izkazale kot uspešen medij za povezovanje ljudi, negativnih povezav, ki so bile odkrite v prejšnjih raziskavah, pa na našem vzorcu nismo opazili. Podane so tudi praktične implikacije, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Keywords: aplikacije za zmenke, tvegano spolno vedenje, samospoštovanje, mladi odrasli
Published in DKUM: 04.02.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,22 MB) |
3. Delovne vrednote mladihJaša Žnidaršič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V dinamičnem globalnem okolju, kjer digitalizacija in družbeno-ekonomske spremembe temeljito preoblikujejo trg dela, postajajo delovne vrednote mladih ključen dejavnik pri oblikovanju organizacijskih praks. Generacija Z, ki predstavlja novo delovno silo, vstopa na trg dela z vrednotami, ki se pomembno razlikujejo od vrednot prejšnjih generacij. Te spremembe zahtevajo prilagoditve delodajalcev, zlasti v kontekstu upravljanja človeških virov, delovnih pogojev in organizacijske kulture.
Raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, Združenih državah Amerike in Indiji, je razkrila, da mladi v Sloveniji največjo pozornost namenjajo ekstrinzičnim vrednotam, kot so varnost zaposlitve, ustrezno plačilo in ravnotežje med delom ter prostim časom. Poleg teh vrednot so za mlade ključne tudi priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Socialne vrednote, kot so odnosi na delovnem mestu, ter prestižne vrednote, kot so status in vpliv, so ocenjene kot manj pomembne. Mednarodna primerjava z mladimi iz ZDA in Indije je tako razkrila pomembne kulturne razlike; ameriška mladina postavlja v ospredje osebni uspeh in karierni napredek, medtem ko indijska mladina večjo težo pripisuje socialni stabilnosti in varnosti zaposlitve.
Naša diplomska naloga tako analizira, kako se morajo organizacije prilagoditi pričakovanjem Generacije Z, da bi učinkovito privabile in obdržale te mlade talente, saj spremembe v vrednotah zaposlenih narekujejo nujnost preoblikovanja delovnih praks, kar vključuje zagotavljanje večje fleksibilnosti, priložnosti za razvoj in ustreznih delovnih pogojev. Prav tako pa ponuja poglobljen vpogled v trende, ki bodo oblikovali prihodnje delovno okolje, in navaja priporočila za organizacije, ki si želijo ohraniti konkurenčno prednost s pristopom, ki vključuje nove generacije zaposlenih.
Keywords: delovne vrednote, generacija Z, vedenje mladih, mladi odrasli
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 141
Full text (2,06 MB) |
4. |
5. Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družineKatja Horvat, 2017, master's thesis Abstract: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih.
Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Keywords: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Published in DKUM: 11.10.2017; Views: 2230; Downloads: 401
Full text (2,18 MB) |
6. NEKATERI VIDIKI DRUŽINE TIPA HOTEL MAMA V SLOVENSKI POST-MODERNI DRUŽBIPetra Mertik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Spremembe na področju družbenega življenja v post-moderni družbi so posledično vplivale na spremembe v življenjskih potekih posameznikov, saj je dandanes jasno mejo med mladostjo in odraslostjo težko določiti. Podaljšano izobraževanje, negotovost zaposlovanja, brezposelnost in finančne težave so le nekateri izmed vzrokov, da mladi vedno dlje časa ostajajo doma pri svojih starših, v družini orientacije. Drugo ime za podaljšano življenje otrok pri starših je „sindrom hotel mama“, ki je prav predmet raziskovanja diplomskega dela. Namen diplomskega dela je bil torej proučiti mejo med mladostjo in odraslostjo ter vzroke in posledice podaljšanega življenja pri starših. V empiričnem delu je z uporabo in analizo rezultatov anketnega vprašalnika predstavljeno realno stanje podaljšanega življenja mladih pri starših v slovenski post-moderni družbi na podlagi vzorca mladih oz. odraslih SV dela Slovenije in glede na rezultate le-teh se večina naših pričakovanj potrjuje skozi anketni vprašalnik. Ključno dejstvo pa je to, da so mladi sicer pripravljeni in imajo željo zaživeti sami, vendar jim njihov ekonomski položaj zaradi podaljšanega šolanja, otežene zaposlitve in s tem tudi lastnega vira dohodka to vse onemogoča.
Keywords: mladost, odraslost, mladi odrasli, sindrom hotel mama, LAT-faza, prehod iz starševskega v samostojno stanovanje, podaljšano izobraževanje mladih.
Published in DKUM: 25.04.2014; Views: 1921; Downloads: 250
Full text (3,62 MB) |
7. ŠPORTNA DEJAVNOST IN TELESNA SAMOPODOBA ŠTUDENTKDoris Ficko, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih študentk in hkrati ugotoviti, ali in kako je športna dejavnost povezana s telesno samopodobo študentk. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške Fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, starih 19 in 20 let. Meritve so potekale na OŠ Franc Rozman Stane v Mariboru in na Lesarski šoli Maribor. Za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory – short form (Maiano, Morin, Ninot, Monthuy-Blanc, Stephan, Florent e tal., 2008). Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus, za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe pa je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj dejavne študentke statistično značilno višje vrednotijo lastno moč kot skupina nizko in srednje športno dejavnih študentk. Pri vseh drugih spremenljivkah telesne samopodobe (splošna samopodoba, telesna samopodoba, vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in telesna samopodoba skupaj) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da športna dejavnost v klubu statistično značilno pojasnjuje razlike v telesni samopodobi študentk, ki so zelo športno dejavne, medtem ko pri ostalima dvema skupinama te povezave niso statistično značilne. Potrebno je poudariti, da je to športna dejavnost, ki je organizirana, strukturirana, ima začetek in zaključek, torej je vodena ter prilagojena posamezniku in kot taka ima večji učinek na telesno razsežnost, gibalne sposobnosti in spretnosti in je povezana s telesno samopodobo.
Keywords: zgodnja odraslost, telesna samopodoba, mladi odrasli, samospoštovanje, športna aktivnost
Published in DKUM: 08.01.2014; Views: 3711; Downloads: 514
Full text (1,01 MB) |
